Minister je v uvodu izpostavil nekatere spremembe, ki jih je bil deležen sistem javnega naročanja zaradi pandemije virusa covid-19. Vlada je z ukrepi, ki so postali del zakonodajnih vsebin protikoronskih paketov, poenostavila proces javnega naročanja za naročnike, na drugi strani pa z ukrepi ob zdravstveni poskušala omiliti ekonomsko krizo in poskrbeti za čim hitrejše plasiranje naročil gospodarstvu. Tako se je dvignili prag za oddajo evidenčnih javnih naročil iz 20.000 na 40.000 evrov za naročanje blaga in storitev ter iz 40.000 na 80.000 evrov za naročanje gradenj. »V praksi to pomeni, da je v teh časih, ko je treba zagotoviti predvsem urgentna in nujna naročila za delovanje bolnišnic, domov za starostnike, občin in drugih naročnikov v javnem sektorju, javna naročila mogoče oddati hitreje,« je dodal Koritnik.

Težav v javnem naročanju pa po ministrovih besedah ni mogoče spremeniti ali odpraviti le s spremembo predpisov, kajti birokracija smo v prvi vrsti ljudje sami. V sistemu javnega naročanja tako ne moremo pričakovati, da bo prav vsak javni naročnik ekspert v predmetu naročanja, ki ga potrebuje, kot tudi ne moremo pričakovati, da bo vsak ponudnik ekspert v temeljitem poznavanju postopkov javnih naročil.

Zato je Koritnik napovedal modernizacijo obstoječe zakonodaje na področju javnega naročanja. Ob poenostavitvah sistema, ki bi olajšala oddajo javnih naročil, ki si jih žal mnogokrat otežimo kar naročniki sami, bo pozornost namenjena predvsem profesionalizaciji naročnikov in digitalni transformaciji postopkov. »Prepričan sem, da bomo s sodelavci na ministrstvu in skupino odličnih strokovnjakov, ki jih bom povabil, da mi pomagajo odgovoriti na ta izziv, našli skupno rešitev za izboljšanje sistema javnega naročanja. Želim si, da je postopek javnega naročanja orodje in hkrati orožje javnega naročnika, ne le nepotrebna ovira, ki jo je potrebno premostiti, ker tako pač zahteva zakon,« je ob tem še dodal minister za javno upravo.

Letno poročilo o oddanih javnih naročilih za leto 2019, ki ga bo vlada obravnavala v tem mesecu, sicer kaže, da je v lanskem letu skoraj 2000 naročnikov oddalo za več kot 5,5 milijarde javnih naročil, kar pomeni 11,55% bruto družbenega proizvoda. Drugače, v letu 2019 so javna naročila pomenila kar 56% odhodkov proračuna Republike Slovenije.