V prvi skupini je pripravljenih 28 predlogov, v drugi 16 in v tretji 30. Prve dve skupini je Simič predstavil podrobno, zadnjega tretjega, ki je po njegovem mnenju tudi specifičen, pa bo lažje obravnavati skozi razpravo v naslednjih tednih. Predlogi so bili predstavljeni tudi na koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju, usklajevanja pa se bodo začela z vlado oziroma ministrstvom za finance. Nekaj predlogov bi se lahko uvedlo do konca leta, nekatere pa v naslednjem letu, po zaključku vseh rokov za oddajo različnih poročil, je izpostavil Simič.

Glede preračunov, kakšne izpade prihodkov v proračunu bi povzročile nekatere predlagane olajšave, je Simič odgovoril, da natančnih izračunov ni. Dotaknil se je uvedbe 6. razreda v dohodninski lestvici, kjer bi z vsakim posameznikom, ki bi v državi ostal, dosegli pozitiven učinek. Izračun na 3 milijonih neto plače, ki bi jih nekdo prijavil za dohodnino, pokaže, da bi po starem sistemu plačal slabih 1,5 milijona evrov dohodnine, po novem predlogu pa dobrih 700.0000 evrov. Pri zmanjšanju obdavčitve pri kapitalskih dohodkih iz 27 na 25 odstotkov velja, da si številni dividend ne izplačujejo, ker upajo, da se bo odstotek obdavčitve znižal. V splošnem pa velja, če je nižji davek, je več izplačil dividend. Pri olajšavah pri uvedbi socialne kapice bo do izpada prišlo, a cilj je, da bi se v Slovenijo vrnile nekatere multinacionalke. Primerjava med neto plačo zaposlenega v Beogradu in v Ljubljani namreč pokaže, da ob 10.000 evrov bruto plače zaposlenemu v Srbiji ostane dobrih 3.700 evrov neto plače več kot v Sloveniji.

Glede višine socialne kapice v znesku 6.000 evrov je ta določena na osnovi ocene, brez izračunov, za primerjavo v Avstriji je ta višina 5.500 evrov. V skupini so pri določitvi zneska zasledovali ravnovesje med izpadom prihodkov za proračun in učinkom za posameznika.

Pri normiranih s.p.-jih skupina predlaga znižanje normiranih odhodkov iz 80 na 60 odstotkov, s čimer bi se spremenila efektivna obdavčitve prihodkov iz 4 na 8 odstotkov, kar je še vedno malo.