"Veliko mojih kolegov je to temo v svojih državah predstavljajo poleti in morda je vsak od vas v tem času že dobil nekatere informacije, prav tako smo imeli na to temo nekaj sestankov, na katerih ste bili navzoči tudi nekateri tukaj navzoči župani slovenskih občin, a kljub temu ni prepozno za nekatere dodatne poudarke," je uvodoma dejal predsednik vlade Janez Janša. Izpostavil je, da je bila vsebina zaključkov julijskega zasedanja Evropskega sveta, ko se je pogajalo o večletnem finančnem okviru in svežnju za okrevanje, "eden najpomembnejših dokumentov, ki jih je EU kadarkoli sprejemala." "Ko gre za samo vsoto, glede na to, da sta združena večletni finančni okvir in sklad za okrevanje in odpornost, je ta vsota daleč največja v zgodovin EU. Tudi, kar se tiče nacionalnega položaja, je v teh zaključkih za Slovenijo daleč največ evropskih investicijskih sredstev, ki smo jih kadarkoli v zgodovini imeli za neko časovno obdobje," je poudaril premier. Ob tem je dodal, da ima Slovenija na voljo potencialno več sredstev, kot jih je imela kadarkoli doslej v svoji zgodovini, pri čemer je poudaril da gre za možnost, ne za dano dejstvo, "in to možnost moramo izkoristiti."

Predsednik vlade je nato poudaril, da je imela v pretekli finančni perspektivi 2014-2020 na voljo nekaj več kot 3 milijarde evrov sredstev, vendar ni vseh izkoristila. Še več, nekateri projekti so bili pripravljeni, a so obstali in so ostali neuresničeni. Predsednik vlade je izpostavil, da bo v naslednji finančni perspektivi, skupaj s skladom za okrevanje, država imela na voljo dobrih 12 milijard evrov.

"Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost bo vseboval strukturne reforme in investicije po sektorjih, prioritete so digitalno zeleno, večja produktivnost, trg dela, izobraževanje in spretnosti, raziskave in razvoj, sociala in zdravje," je nadaljeval premier in dodal, da " želimo uravnoteženo in trajnostno okrevanje po epidemiji in namenjamo podporo za zeleno in digitalno preobrazbo ter podporo krepitvi zdravstvenih sistemov." Ob tem je bil jasen, da v Sloveniji potrebujemo zelo resno dogradnjo zdravstvenih sistemov, ki so, kot smo videli v času epidemije, pokali po šivih. "V nekaterih državah so zdravstveni sistemi tudi počili in kaj takšnega se ne sme nikoli več ponoviti," je bil odločen predsednik vlade Janez Janša. Dodal je tudi, da bodo verjetno naslednji tedni in meseci pokazali, koliko smo okrepili odpornost zdravstvenih sistemov. "Smo na pragu drugega, dokaj resnega vala," je opozoril premier in poudaril, da mnogih stvari v zdravstvu ni mogoče narediti čez noč, kot na primer graditi dodatnih kapacitet, izšolati kadre. "Za vse to je potrebnih več let," je opozoril premier Janez Janša.

"Torej na voljo imamo 12 milijard evrov, pomembno pa je, kako bomo ta sredstva pametno počrpali in investirali. Naš namen je pametno investirati, in to vse, brez kakšnih velikih zamud, in to čimprej. Kajti prej, kot bomo investirali, prej se bo to poznalo na blaginji ljudi," je poudaril predsednik vlade in poudaril, da z rutinskim delom to ne bo šlo, zaradi česar sta ustanovljeni dve delovni skupini, ki bosta ažurno in sproti preverjali težave, ovire in zaplete glede črpanja evropskih sredstev.

"Trenutno ovire, ki smo jih v delovnih skupinah zaznali, zato da stvari ne tečejo in jih je treba prioritetno odpraviti, so povezane z zakonodajo in sodno prakso, kjer lahko vsak vtika palice v kolesje," je dejal predsednik vlade in ponazoril to s primerom civilnih iniciativ. "Nekaj je skrb za naravo in okolje, drugo pa je, da lahko ustanoviš civilno iniciativo v Novem mestu, ki se nato pritoži na potek trase tretje razvojne osi na Koroškem in postopki stojijo ter trajajo leta," je dejal predsednik vlade. Ob tem je opozoril tudi na to, da je v podobnih primerih mogoče najti različne sodbe. "Postopki na sodiščih se pogosto vračajo na začetek, kar pomeni še dodatno leto," je dejal premier.

"Naša prva prioriteta je priprava formalnih podlag za črpanje sredstev sklada za okrevanje in odpornost in večletnega finančnega okvira, predvsem v tem, da odpravimo birokratske ovire, od te odprave bo odvisnih teh 12 milijard sredstev, ki so na voljo," je izpostavil predsednik vlade. Nato je opozoril tudi na to, da je predsednik strateškega sveta za debirokratizacijo danes javnosti že predstavil prvi paket predlogov za debirokratizacijo, deregulacijo za odpravo ovir na gospodarskem, okoljskem in davčnem področju, koalicija pa se je s predlogi seznanila včeraj. "V tem paketu predlogov za odpravo ovir je velika večina ovir, še posebej, ko gre za področje okolja in gospodarstva takšnih, ki jih je treba nuno odpraviti, da bi se evropska sredstva lahko čimprej pametno investiralo," je dejal premier in dodal, če tega paketa za debirokratizacijo v kratkem ne bi sprejeli, bi zamudili prva leta črpanja, ki so najbolj pomembna. "Prvi paket debirokratizacije bo v Državnem zboru v letošnjem letu, v rokah poslancev in tudi vaših rokah pa bodo dokončne odločitve," je poudaril premier.

Poudaril je še, da zaključki Evropskega sveta niso bili pomembni zgolj iz finančnega vidika, ampak tudi iz vidika obstoja Evropske unije. "Če ta dogovor ne bi uspel, bi bilo vse pod vprašajem," je dejal predsednik vlade in spomnil na dogajanje v okviru EU spomladi, v času epidemije, ko je Evropa bila videti kot iz časov srednjega veka.

"Občutno smo izboljšali našo nacionalno ovojnico glede na predloge, ki so bile na mizi v predhodni fazi, bistveno smo ublažili padec kohezijskih sredstev, kar bo omogočilo, da se bo tudi znotraj Zahodne kohezijske regije lahko pravično investiralo," je še dejal premier in poudaril, da "smo izpogajali največ, kar se je dalo, je pa od vsake države posebej odvisno, kako bomo ta sredstva uporabili," je še dejal premier.

Svoj nagovor je predsednik vlade zaključil s tem, da je "naš glavni cilj odpraviti ovire, ki onemogočajo, da pametno investiramo, kakršna koli podpora ali spodbuda s strani Državnega sveta na to temo, pa bo dobrodošla in se zanjo že vnaprej zahvaljujem."

V nadaljevanju pa je predsednik vlade odgovarjal tudi na vprašanja državnih svetnikov.