MOP je osnutek pripravil na osnovi zavez Pariškega sporazuma, Okvirja dolgoročne podnebne politike Slovenije »Slovenija in zdrav planet« in evropske uredbe o upravljanju Energetske unije in podnebnih ukrepov (2018/1999). Dokument je bil pripravljen v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan, Centrom za energetsko učinkovitost, Kmetijskim inštitutom Slovenije, Gozdarskim inštitutom Slovenije in PNZ svetovanje, projektiranje d. o. o. Strokovne podlage so bile pripravljene v sklopu projekta LIFE Podnebna pot 2050. Slovenija si s strategijo zastavlja jasen cilj, da do leta 2050 doseže neto ničelne emisije oziroma podnebno nevtralnost. S postavljenim podnebnim ciljem zastavlja izziv in daje priložnost sektorjem, kot so promet, energetika, industrija, kmetijstvo, stavbe (raba goriv v gospodinjstvih, storitvenem sektorju), odpadki ter raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo ter njihovim sektorskim politikam cilj doseganja skupnih neto ničelnih emisij do leta 2050. Postavlja tudi strateške sektorske cilje za leto 2050 (in 2040), ki jih morajo posamezni sektorji dosledno upoštevati in vgraditi v svoje sektorske dokumente in načrte. Vizija strategije je, da bo Slovenija leta 2050 podnebno nevtralna in na podnebne spremembe odporna družba na temeljih trajnostnega razvoja. Učinkovito bo ravnala z energijo in naravnimi viri ob hkratnem ohranjanju visoke stopnje konkurenčnosti gospodarstva. Družba bo temeljila na ohranjeni naravi, krožnem gospodarstvu, obnovljivih in nizkoogljičnih virih energije, trajnostni mobilnosti, lokalno pridelani zdravi hrani. Na vplive podnebnih sprememb bo postala prilagojena in odporna družba z visoko, kakovostjo in varnostjo življenja, ki izkorišča priložnosti v razmerah spremenjenega podnebja. Prehod v podnebno nevtralno družbo bo vključujoč, upoštevana bodo načela podnebne pravičnosti. Stroški in koristi prehoda bodo porazdeljeni pravično, tudi najranljivejšim skupinam prebivalstva bo omogočeno izvajanje ukrepov blaženja in prilagajanja.

Minister mag. Andrej Vizjak je izpostavil, »da gre za zavezo ki sledi evropskim politikam na tem področju in poudarila, da je pomembno da si Slovenija postavi cilj, ki ga lahko tudi doseže. Ta priložnost naslavlja konkretne izzive sektorjem na vseh področjih ki se jih tiče (kmetijstvo, gozdarstvo, odpadki, energetika, promet, itd.). Zato je to pomembna in zahtevna naloga resorjev, ki so vključeni v uresničevanje podnebne nevtralnosti, v obliki akcijskih načrtov in strategij. Poudaril je še, da je vizija strategije podnebna nevtralnost, v osnutku je tako veliko konkretnih zavez, kot recimo učinkovito ravnanje z energijo, ohranjanje narave, krožno gospodarstvo, obnovljivi viri energije, trajnostna mobilnost, lokalno predelana hrana ter samozadostnost na nekaterih področjih (energetika in ravnanje z odpadki) in zagotavljanje zdrave pitne vode in hrane, kjer trenutno nismo samozadostni.« Poudaril je tudi, da so cilji po sektorjih zahtevni, saj je poleg zmanjšanja emisij za 80-90% potrebno tudi povečati ponore ter poudaril pomen trajnostne mobilnosti ter ukrepov na področju spodbujanja javnega potniškega prometa, kolesarstva in peš hoje. Izpostavil je še, "ključno je, da vsi sektorji sledijo ciljem Dolgoročne strategije, saj izvajanje le-te ni le pristojnost MOP, temveč vseh resorjev."

Minister  je govoril tudi  o energetski varnosti in samooskrbnosti, tako v oblikah jedrske energije ali sintetičnega naravnega plina. Del dolgoročne strategije se nanaša tudi na odpadke, kjer je poudaril ponovno rabo in preprečevanje nastanka odpadkov ter rabo odpadkov za energetsko izrabo omenil zgolj kot čisto zadnjo opcijo. V živahni razpravi so se udeleženci  dotaknili tem ambicioznosti dolgoročne podnebne strategije, odgovornosti izvajanja in implementacije, pridobivanja sintetičnega naravnega plina, jedrske energije, financiranja poti do podnebne nevtralnosti, ponorov in gozdov, neambicioznosti ukrepov na področju kmetijstva, družbenih in političnih sprememb in načinov prilagajanja družbe na podnebne spremembe ter na spremenjen način življenja in navad posameznikov.

IJS je v projekcijah predstavil tri scenarije: scenarij z obstoječimi ukrepi – OU (23 % emisij do 2050), dodatni ukrepi - DU (68-71% zmanjšanje emisij) in dodatni ukrepi – ambiciozni - DUA (89% zmanjšanje emisij), z dvema variantama alternativne pridelave energije: jedrsko ali sintetičnim naravnim plinom. Neto emisije se izračunajo na podlagi količine emisij, od katerih se odštejejo ponori (negativne emisije). Predstavljene so bile projekcije za različne sektorje: transformacije (energetika brez industrije), industrija, promet, ostali sektorji, industrijski procesi, kmetijstvo in odpadki.

Več o projekcijah in analitičnih podlagah na www.PodnebnaPot2050.si.  

Za konec je minister mag. Andrej Vizjak  poudaril, da je pri odgovornosti in ambicioznosti potrebno upoštevati vse deležnike, hkrati pa tudi realnost izvedljivosti ukrepov. Minister je še  pozval k strpnemu dialogu in povabil k oddaji komentarjev k osnutku Dolgoročne podnebne strategije do leta 2050, ki je še vedno v javni razpravi in je dosegljiva na povezavi osnutek strategije.