Minister Hojs ob dnevu Fakultete za varnostne vede tudi o spremembah tujske in azilne zakonodaje
Kot je dejal minister, je pandemija COVIDA-19 pokazala, da gre za resen svetovni zdravstveni izziv. Slovenija se je spomladi z ukrepi izjemno izkazala, vendar pa bomo kot država morali ponovno ukrepati. »Ne moremo si predstavljati, da bi tako kot spomladi zapirali gospodarstvo, omejevali gibanje med občinami in izjemno restriktivno ukrepali proti tej potuhnjeni bolezni. Zdaj bo pristop drugačen: ta boj bo mnogo bolj odvisen od vsakega posameznika, da se bo obnašal, kot je predpisano, da se bo zavedal, da je sam odgovoren zase, za svoje družinske člane, sosede … Tokrat bo država kot inštitut vzvoda moči manj posegala v naša medsebojna razmerja.«
Poudaril je, da seveda ne gre samo za zdravstveno stanje, ampak tudi za vprašanja nacionalne varnosti. »Moja prednostna naloga ostaja nacionalna varnost, ki v pretežni meri zagotavlja naše delo, bivanje, razvoj gospodarstva in občutek varnosti v tej državi.«
Poudaril je tri ključne cilje svojega mandata: »Spremeniti zakonodajo, ki bo v večji meri regulirala azilno politiko in možnost vstopa tujcev in ki bo delno reformirala organizacijo slovenske policije.« Ob tem je opozoril na zlorabo azilnih postopkov: »Letos smo imeli skoraj tri tisoč prosilcev za mednarodno zaščito, velika večina pa jih izgine. Torej v državo vstopijo nezakonito, v trenutku, ko ugotovijo, da jih bomo v skladu s predpisi vrnili, pa se odločijo za prošnjo za azil. V azilnem domu jim omejitev gibanja ni izrečena in 70 odstotkov teh ljudi izgine. Gre za očitno in močno izraženo zlorabo azilnih postopkov.«
Podobno je pri zaposlovanju ali združevanju družin tujcev, ki delajo pri nas, je dejal. »Tudi tu imamo opravka z zlorabo postopkov. Ljudje se prijavijo kot delavci v Sloveniji, čez leto združujejo družino, da so upravičeni do socialnih prejemkov, potem pa kar naenkrat ni ne teh, ki so tu kot delavci (odidejo v Nemčijo), ne njihovih družin. Pravila v naši družbi je treba zaostriti in urediti ter tem, ki izkoriščajo našo zakonodajo, dati jasen znak, da tega ne bomo več dopuščali.«
V zaključni fazi medresorskega usklajevanja sta tako noveli Zakona o tujcih in Zakona o mednarodni zaščiti, do konca leta pa bomo poskušali preoblikovati zakonodajo s področja policije. Tu minister vidi tudi veliko vlogo Fakultete za varnostne vede: »Vaša fakulteta je zgodovinsko gledano zelo povezana z Ministrstvom za notranje zadeve. Ne samo skozi leta, ampak tudi z imeni: od Visoke policijsko-varnostne šole, Fakultete za policijsko-varnostne vede vse do imena, ki ga nosite danes.« Minister se je zato zahvalil vsem profesorjem, sedanjim in nekdanjim, in izrazil zadovoljstvo, da so diplomanti te fakultete eni izmed najbolj zaposljivih kadrov. Ob koncu je še poudaril pomembnost sodelovanja med ministrstvom in fakulteto in se zavzel, da še v tem mandatu rešimo vprašanje glede prostorov ministrstva in fakultete.