Digitalna preobrazba ustvarja nove priložnosti za aktivno vključevanje vseh članov družbe. Kljub temu pa na poti digitalne preobrazbe ne moremo prezreti globalnih izzivov: podnebnih sprememb, zdravstvene krize, naraščajočo neenakost….

Pandemija COVID-19 je pokazala, da nam lahko inovativna digitalna orodja pomagajo pri učinkovitejšem spopadanju s takšnimi izzivi. Prav tako je poudarila potrebo po bolj integriranem in usklajenem pristopu. Ker je kriza globalna, odziv zahteva globalno sodelovanje.

Evropska unija - s skupnimi močmi Tria, ki trenutno predseduje Svetu EU, in novega delovnega programa Evropske komisije - spodbuja pot k digitalni preobrazbi, ki temelji na temeljnih demokratičnih pravicah in etičnih vrednotah.

Primarni cilj dogodka je bil združiti vlade, regionalne organizacije, razvojne partnerje, subjekte Združenih narodov, sedanje predsedstvo Sveta EU, Evropsko komisijo, zasebni sektor in akademsko skupnost, da si izmenjajo najboljše prakse in mnenja o tem, kako podpreti vrednostno digitalno preobrazbo v svetu po COVID-u, ustvariti možnosti za sodelovanje znotraj / med državami ter pravočasno spodbuditi ukrepe s pomočjo „podatkovne revolucije“.

Govorci in gostje so med drugim skušali podati poglede in odgovore na naslednja vprašanja:

1. Kako lahko oblikovalci politik spodbujajo zaupljiv in na človeka usmerjen digitalni prehod?
2. Kako lahko mednarodne in nadnacionalne organizacije prispevajo k prizadevanjem držav pri pospeševanju ustvarjanja trajnostnih, odpornih in etičnih digitalnih družb?
3. Kako lahko izboljšamo globalno sodelovanje z okrepljeno povezljivostjo, interoperabilnostjo in oblikovanjem skupnih standardov, hkrati pa podpiramo digitalizacijo manj razvitih držav?
4. Kako lahko sodelujemo za izboljšanje digitalnih veščin državljanov po vsem svetu in zagotovitev večjega poznavanja in spoštovanja obstoječih temeljnih pravic in etičnih vrednot v digitalni revoluciji?

Osrednji govorec je bil Fabrizio Hochschild, posebni svetovalec generalnega sekretarja za obeležitev 75. obletnice Združenih narodov, ob njem pa so o teh vprašanjih spregovorili še:

Markus Richter, državni sekretar in komisar zvezne vlade za informacijsko tehnologijo, Zvezno ministrstvo za notranje zadeve, gradbeništvo in skupnost (Nemčija),

André de Aragão Azevedo, državni sekretar za digitalno tranzicijo, Ministrstvo za ekonomijo in digitalno tranzicijo (Portugalska),

Dr. Polonca Blaznik, direktorica Urada za informacijsko družbo, Ministrstvo za javno upravo (Slovenija)

Mario Campolargo, vršilec dolžnosti generalnega direktorja DG DIGIT (Evropska komisija),

Rodrigo Ferrés, namestnik sekretarja predsedstva in član upravnega odbora AGESIC (Urugvaj),

Pedro Lopes, državni sekretar za inovacije in tehnično usposabljanje (Cabo Verde),

Katrin-Cécile Ziegler, moderatorka, slavnostna govornica in ambasadorka „Evropske digitalne družbe“, ob posebnih gostih:

Abiyot Bayou Tehone, direktorjem programa za digitalno preobrazbo, Ministrstvo za inovacije in tehnologijo FDRE (Etiopija) in

Demi Getschko, izredno profesorico za računalniško arhitekturo na Pontifícia Universidade Católica de São Paulo, (Brazilija).

Dr. Polonca Blaznik je uvodoma poudarila pomen digitalnih veščin za socialno vključenost, ki je bil očiten v zadnjem desetletju, toda svetovna kriza Covide-19 nas je pripeljala v situacijo, ko vidimo, da potrebujemo več ukrepov na področju digitalne vključenosti in da jo potrebujemo zdaj. Kot je dejala, se moramo prilagoditi novim načinom komunikacije in dela. Prav tako je situacija v zvezi s pandemijo pokazala številne pomanjkljivosti, med katerimi je pomanjkanje digitalnih veščin, ki bi lahko celo poglobile digitalni razkorak med različnimi skupinami družbe.

»Vlade bi morale spodbujati vseživljenjsko učenje svojih državljanov, tudi z medgeneracijskim sodelovanjem. Primer je bila zelo uspešna pobuda, v kateri nevladna organizacija, imenovana Simbioza, združuje vse generacije. Mladi prostovoljci starejše učijo uporabe računalnikov in drugih sodobnih tehnologij,« je izpostavila Blaznikova ter dodala, da bi odprto izobraževanje z odprtimi  izobraževalnimi viri moralo biti sestavni del formalnega in neformalnega izobraževalnega sistema: ne alternativa, ne ločen sistem, temveč njegov del.

»Slovenija se zaveda, da je odgovornost vlade, da je v koraku z razvojem digitalnih tehnologij, obenem pa varuje vrednote ljudi ter njihove pravice. V tej zvezi je zaupanje državljanov podlaga za razvoj digitalizacije na nivoju države,« je zaključila direktorica Urada za informacijsko družbo na Ministrstvu za javno upravo.