PKP5 podaljšuje in uvaja nove ukrepe za ohranitev delovnih mest, skrb za starejše in preprečevanje širjenja okužb s COVID-19

Na današnji dopisni seji je Vlada sprejela predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ali tako imenovani peti protikorona paket. Gre za peti sveženj ukrepov, katerega nosilec je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Predlog zakona zajema ukrepe na področju zdravstva, dela, socialnega varstva, gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, izvrševanja kazenskih sankcij in pravosodja, kmetijstva, gospodarstva in prehrane ter infrastrukture.

Sveženj ukrepov na novo uvaja oziroma podaljšuje že veljavne ukrepe, ki v ospredje postavljajo zaščito delovnih mest, skrb za starejše in preprečevanje širjenja okužb s COVID-19.

Predlog zakona za zaposlene podaljšuje ukrep 100 odstotnega nadomestila plače v primeru odrejene karantene zaradi stika z okuženo osebo na delovnem mestu. Od 1. septembra 2020 dalje pa bo mogoče uveljavljati 80 odstotno nadomestilo v primeru odsotnosti z dela zaradi varstva otroka zaradi višje sile (karantena otroka).

Za delodajalce se podaljšuje možnost povračila nadomestila plače, ki jih je izplačal zaradi odsotnosti z dela zaradi odrejene karantene. Dodatno pa se jih razbremenjuje z možnostjo povračila nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela zaradi varstva otroka (višja sila).

S ciljem ohranitve delovnih mest in pomoči delodajalcem, predlog zakona predvideva podaljšanje ukrepa čakanja na delo doma do konca leta za vse panoge, pri čemer bodo do ukrepa upravičeni tisti delodajalci, ki izkazujejo upad prihodkov za vsaj 20 % glede na leto 2019. Vstopni prag za pridobitev nadomestila se v primerjavi s prejšnjo ureditvijo zvišuje.

Za samozaposlene in mikropodjetja se ponovno uvajajo začasni ukrepi v obliki mesečnega temeljnega dohodka in delno povrnjen izgubljen dohodek.

S ciljem skrbi za starejše in ostale ranljive skupine, predlog zakona vključuje številne ukrepe, pomembne z vidika preprečevanja širjenja in omejevanja okužbe na COVID-19. V domovih za starejše in ostalih izvajalcih socialno varstvenih storitev (izvajalci) in zdravstvenih dejavnosti se omogoča začasna razporeditev zaposlenih, uvajajo se novi dodatki k plači. Za zagotavljanje finančne vzdržnosti domov za starejše se med drugim uvajajo ukrepi financiranja zaščitne opreme za izvajanje ukrepov omejevanja okužbe COVID-19, kritje stroška izpada prihodkov zaradi nezasedenih kapacitet, itd.

Pri ukrepih, ki se nanašajo na področje zdravstva, se uvaja novost, in sicer možnost koriščenja odsotnosti od dela do treh delovnih dni zaradi bolezni brez potrdila osebnega zdravnika. Poenostavlja se tudi postopek izdaje karantenske odločbe.

Na področju vzgoje in izobraževanja je med drugim zagotovljeno financiranje zaščitne opreme in sredstev za dezinfekcijo prostorov, oprostitev plačila za vrtec v primeru odrejene karantene, ureditev vzgojno izobraževalnega dela na daljavo, itd.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Vlada sprejela sklep o ukrepih za zmanjšanje tveganj v omrežjih 5G

Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep o ukrepih za zmanjšanje tveganj v omrežjih 5G.

Zaradi pomena, ki ga bodo za družbo imela omrežja 5G, je Evropska komisija konec januarja 2020 na osnovi EU usklajene ocene kibernetskih tveganj v 5G omrežjih pripravila nabor orodij EU za kibernetsko varnost tehnologije 5G.

Tako imenovani 5G Toolbox vsebuje tehnične ukrepe za krepitev varnosti omrežij in opreme 5G z zmanjševanjem tveganj, ki izhajajo iz tehnologije, postopkov ter človeških in fizičnih dejavnikov ter strateške ukrepe, ki zadevajo krepitev regulativnih pooblastil organov, da lahko podrobno pregledajo nabavo in uvedbo omrežja, posebne ukrepe za reševanje tveganj v zvezi z netehničnimi šibkimi točkami ter možne pobude za spodbujanje trajnostne in raznolike dobavne in vrednostne verige tehnologije 5G, v izogib sistemskim tveganjem dolgoročne odvisnosti.

Ukrepe iz 5G Toolboxa mora vsaka država članica implementirati na nacionalni ravni. Nosilec sektorja kritične infrastrukture Republike Slovenije na področju informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov je Ministrstvo za javno upravo (MJU). Koordinacijo implementacije ukrepov iz 5G Toolboxa je prevzela Uprava za informacijsko varnost (URSIV), ki je organ v sestavi MJU. V delovni skupini za implementacijo ukrepov poleg predstavnikov URSIV sodelujejo tudi predstavniki Ministrstva za obrambo, Ministrstva za zunanje, Ministrstva za javno upravo, SOVA, Urada za varovanje tajnih podatkov in AKOS (Agencija za komunikacijska omrežja in storitve), ki so sodelovali tudi že pri pripravi Nacionalne ocene kibernetskih tveganj v 5G omrežjih.

Pri analizi stanja v omrežjih so preko AKOS sodelovali tudi operaterji elektronskih komunikacij Telekom Slovenije, A1, Telemach in T-2. Tehnični ukrepi iz 5G Toolboxa so večinoma v domeni operaterjev mobilnih omrežij in bodo zajeti v splošnem aktu AKOS, v domeni organov na nacionalni in EU ravni pa je večina strateških ukrepov.

Trenutna ureditev področja elektronskih komunikacij, v katero spadajo omrežja 5G, pa tudi omrežja poznejših generacij, regulatorju področja AKOS oziroma kakemu drugemu organu ne daje podlage za nalaganje dodatnih varnostnih zahtev operaterjem elektronskih komunikacij glede zagotavljanja kibernetske varnosti, ki so istočasno povezane tudi z zagotavljanjem nacionalne varnosti. Prav tako morajo biti varnostne zahteve ustrezno vključene v podzakonski akt s področja varnosti in javni razpis za potrditev radiofrekvenčnega spektra, ki omogoča delovanje 5G omrežij.

Ministrstvu za javno upravo ta sklep nalaga, da v predlog zakona, ki ureja elektronske komunikacije, med drugim vključi dodatna pooblastila regulatorju področja elektronskih komunikacij oziroma organu, pristojnemu za informacijsko varnost; za nalaganje zahtev operaterjem, lahko tudi predhodnih, za zagotavljanje kibernetske varnosti v mobilnih komunikacijskih omrežjih.

Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) pa sklep med drugim nalaga, da v podzakonski akt s področja varnosti vključi tudi zahteve operaterjem glede zagotavljanja raznolikosti dobaviteljev na ravni posameznih operaterjev in na nacionalni ravni, da v javni razpis za podelitev radiofrekvenčnega spektra, ki omogoča delovanje 5G omrežij, iz razloga nacionalne varnosti vključi vsaj minimalne varnostne zahteve.

Vir: Ministrstvo za javno upravo

Vlada potrdila Dogovor o višini povprečnine za leti 2021 in 2022

Vlada Republike Slovenije je z reprezentativnimi združenji občin sklenila Dogovor o višini povprečnine za leti 2021 in 2022 ter pooblastila ministra za javno upravo za podpis navedenega dogovora.

Povprečnina, ki je na prebivalca v državi ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog, se v skladu z Zakonom o financiranju občin za leto 2021 določi v višini 628,20 EUR in za leto 2022 izhodiščna v višini 628,20 EUR.

Vlada Republike Slovenije in reprezentativna združenja občin bodo na področju sofinanciranja občinskih investicij po Zakonu o financiranju občin poiskali rešitve za skrajšanje prehodnega obdobja, povečanje fleksibilnosti, namenskosti in poenostavitve uporabe tega vira.

Na podlagi Zakona o financiranju občin vlada pred predložitvijo predloga državnega proračuna v državni zbor sklene z reprezentativnimi združenji občin dogovor o višini povprečnine za naslednji dve proračunski leti.

Povprečni stroški za financiranje občinskih nalog se izračunajo kot povprečni stroški na prebivalca za naslednji dve proračunski leti ob upoštevanju:

• tekočih odhodkov in tekočih transferov za te naloge v preteklih štirih letih, ki jih občine sporočajo ministrstvu, pristojnemu za finance, na podlagi zakona oziroma predpisa, izdanega na njegovi podlagi;
• povečanega ali zmanjšanega obsega ocenjenih tekočih odhodkov in tekočih transferov za tekoče leto, zaradi učinkov novih in spremenjenih predpisov, sprejetih v preteklem in tekočem letu, ki jih ugotovi ministrstvo, pristojno za področje občinskih nalog iz prejšnjega člena;
• zmanjšanja tekočih odhodkov in tekočih transferov za sredstva sofinanciranja teh nalog iz državnega proračuna in od uporabnikov javnih storitev ter zmanjšanja za obvezne dajatve, določene v področnih predpisih, za te naloge, v prejšnjih štirih letih.

Metodologija za izračun povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog je določena z uredbo. Ministrstvo za finance izračuna povprečne stroške za financiranje občinskih nalog za naslednji dve proračunski leti in jih z obrazložitvami pošlje reprezentativnim združenjem občin najpozneje do 1. julija tekočega leta. Reprezentativna združenja občin pa najkasneje do 1. septembra tekočega leta Ministrstvu za finance sporočijo mnenje k izračunanim povprečnim stroškom za financiranje občinskih nalog.

Postopek za določitev višine povprečnine se začne po prejemu omenjenega mnenja s strani reprezentativnih združenj občin. V postopku za določitev višine povprečnine se poleg izračunanih povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog upošteva tudi okvir za pripravo proračunov sektorja država, ki ga sprejme državni zbor na podlagi zakona, ki ureja fiskalno pravilo za naslednji dve proračunski leti, in znesek dohodnine, ki pripada občinam.

Vlada in reprezentativna združenja občin sklenejo dogovor o višini povprečnine za naslednji dve proračunski leti pred predložitvijo predloga državnega proračuna v državni zbor. Če vlada in združenja občin dogovora ne sklenejo, se v predlog državnega proračuna vključi višina povprečnine, ki jo predlaga vlada. Povprečnino določi državni zbor z zakonom, ki ureja izvrševanje državnega proračuna.

Vir: Ministrstvo za javno upravo