S skupno izjavo so podpisniki (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Obrtna zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Turistično gostinska zbornica Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) izrazili skupen interes in podporo ciljem Strategije za manj izgub in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano ter dvigu zavesti za spoštljiv, odgovoren in trajnosten odnos do hrane od vil do vilic, podpisniki pa si bodo prizadevali, vsak na svojem področju, izvajati aktivnosti, ki bodo prispevale k  zmanjševanju izgub in količin odpadne hrane.

Republika Slovenija je skupaj z vsemi članicami Evropske unije zavezana k doseganju  trajnostnih razvojnih ciljev (angl. Sustainable Development Goals, v nadaljevanju: SDG) Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, med katerimi je tudi SDG 12.3 - Prepolovitev količine odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšanje izgube hrane vzdolž celotne dobavne verige. Na tej podlagi je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s ciljem preprečevanja nastajanja izgub in odpadne hrane vzdolž verige preskrbe s hrano, pripravilo predlog Strategije za manj izgub in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, ki bo 29. 9. 2020 dana tudi v javno razpravo.

Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) organizira ob prvi obeležitvi Mednarodnega dne ozaveščanja o izgubah in zavržkih hrane globalno virtualno zasedanje, namenjeno delitvi izkušenj in razpravi o priložnostih za zmanjševanje izgub in zavržkov hrane. Vodji FAO in ZN programa za okolje (UNEP) bosta predstavila svoja pogleda na razmere in predlagala rešitve za ta globalni problem. Panel na visoki ravni bo razpravljal o možnih perspektivah razvoja. Predvideni sta dve provokativni predstavitvi v stilu "TED-govorov", da bi spodbudili čim več idej na to temo. V razpravi bodo sodelovali tudi predstavniki držav iz vseh regij sveta - predstavili bodo svoj pogled na ta globalni izziv.

Dr. Aleksandra Pivec, ministrica: "Danes dajemo v javno razpravo Strategijo za manj izgub in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano in vabimo vse deležnike in širšo javnost k podaji predlogov in k sodelovanju pri doseganju ciljev strategije. Strategiji bo sledil akcijski načrt, ki bo operacionaliziral strategijo in določil nosilce posameznih akcij. Ponosna sem, da danes vsi členi verige preskrbe s hrano podpisujemo izjavo, s katero izražamo skupen interes in podporo ciljem Strategije za manj izgub in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano ter dviga zavesti za spoštljiv, odgovoren in trajnosten odnos do hrane od vil do vilic."

Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije: "V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, stanovski organizacij slovenskih kmetov, se zavzemamo predvsem za zmanjšanje izgub hrane na kmetijah. Torej hrane, ki jo zavržemo zaradi neurejenih razmer v prehranski verigi ter hrane, ki po videzu ne ustreza prodajnim standardom. Želimo rešitve tudi za male kmete, ki ne morejo vstopati v velike prodajne sisteme zaradi majhnih količin. Nujna je rešitev problema ostankov hrane, ki jih naši kmetje ne morejo prodati zaradi položaja na trgu, oziroma so jo primorani prodati pod ceno in posledično kmetovanje opuščati. Pričakujemo, da bomo s sodelovanjem našli rešitve pri vzpostavljanju trdnejših pogodbenih odnosov med pridelovalci in kupci. "

Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije: "Zmanjševanje izgub in odpadne hrane je velik izziv tako pridelovalcem kot predelovalcem hrane, saj pomeni tudi korak k večji konkurenčnosti slovenskega kmetijstva. Tudi z novimi tehnologijami in skrbnim dolgoročnim načrtovanjem, ki je povezano s pogodbenim sodelovanjem vseh deležnikov vzdolž verige preskrbe s hrano, namreč lahko bistveno prispevamo k zmanjševanju izgub in odpadne hrane. Vse pa se začne pri posamezniku in njegovemu odnosu do hrane. Zato je izjemno pomembno, da o tem opozarjamo državljane z odmevnimi, celostno vodenimi in ciljno usmerjenimi izobraževalnimi kampanjami, ki jih sooblikujejo različni deležniki znotraj verige oskrbe s hrano, ki predstavljajo družbo kot celoto. Domačo, slovensko hrano, ki je bolj zdrava, bolj hranljiva in manj obremenjuje okolje, naj kot vrednoto sprejmejo naši otroci, njihovi starši, stari starši in odločevalci v javnih zavodih.  Podpis skupne izjave o sodelovanju je tako pomemben korak tudi k dvigu stabilne samooskrbe s hrano in prehranske varnosti Slovenije."

Dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij: "Na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij se s svojimi člani zavedamo problematike odpadne hrane. Živilci poznamo tehnologije proizvajanja živil in se zavedamo koliko znanja, truda, investicij in kontrol je potrebno, da se proizvedejo varna in kakovostna živila. Velik poudarek se namenja zanesljivim dobaviteljem surovin, ki ustrezajo najvišjim standardom. V nasprotnem primeru se morajo surovine zavračati ali uničevati. Če pa so že predelane v izdelke, pa se le ti morajo umakniti s trga. Podpiramo vse aktivnosti, ki omogočajo pregled nad celotno živilsko verigo od pridelave do predelave in preprečujejo potvorbe in goljufije."

Mija Lapornik, izvršna direktorica TZS: "Trgovinska zbornica Slovenije podpira prizadevanja vseh deležnikov za zmanjševanje količin odpadne hrane. V ta namen so odločevalci že podprli pobudo TZS, da donirana hrana ni več predmet obdavčitve, kar je bila pravilna odločitev, vse dodatne predloge in cilje pa bomo na zbornici skušali uresničevati preko Strategije za manj izgub in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano – spoštujmo hrano. Trgovska podjetja na prostovoljni osnovi že več let sodelujejo in razvijajo proces donirane hrane s številnimi društvi, v okviru katerih sodeluje več kot 100 trgovin, prav tako si prizadevamo za večjo ozaveščenost potrošnikov, ki morajo vsako hrano prepoznati kot neprecenljiv vir energije."

Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije: "Turistično gostinska zbornica Slovenije pri svojih članih podpira in spodbuja uvajanje avtentične, lokalne kulinarike s svežimi, kakovostnimi in sezonskimi sestavinami. Večina naših članov prepoznava pomen lokalne kulinarike, ki jo vključuje v svojo ponudbo. V okviru našega vsakoletnega dogodka Gostinsko turistični zbor bomo letos drugič podeljevali nagrado za 'Znak kakovosti - Lokalno gastronomijo v hotelih', katere glavni cilj je spodbujanje lokalne prehrane pri naših članih. Dejstvo je, da si gostje želijo spoznavati turistične destinacije tudi preko lokalne kulinarike."

Branko Meh, Obrtna zbornica Slovenije: "V Obrtni zbornici Slovenije se zavedamo, da je problem ravnanja s hrano širši družbeni problem. K zmanjševanju količin odpadne hrane lahko pripomorejo potrošniki, ki morajo spremeniti svoje nakupovalne navade, po drugi strani pa morajo svoje navade spremeniti tudi gostje v gostinskih obratih. Obenem pa v OZS pozivamo vse, da kupujejo lokalno in predvsem hrano slovenskega izvora. S tem namreč spodbujamo slovenske kmete in slovenska živilska podjetja."

Breda Kutin, predsednica Zveza potrošnikov Slovenije: "Veseli smo, da nas je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano povabilo, da  se pridružimo drugim pomembnim deležnikom pri aktivnostih za zmanjševanje izgub in količin odpadne hrane. Zavedamo se, da bomo lahko le skupaj uresničevali cilj OZN in Evropske unije, to je prepoloviti količine zavržene hrane do leta 2030."

Spremljevalna razstava OŠ Gorje - »Zmanjšajmo količino zavržene hrane«

Učenke in učenci Osnovne šole Gorje so pripravili instalacijo, ki predstavlja količino odpadne hrane, ki jo proizvede vsak izmed nas v enem letu. Izhajali so iz podatkov Statističnega urada Republike Slovenije za leto 2018, iz katerih je razvidno, da je vsak Slovenec v povprečju zavrgel 68 kg hrane. To so predstavili z večjimi vedri, ki so jih označili in zložili drug na drugega.

Kot protiutež tem podatkom pa so pripravili tudi nekaj konkretnih praktičnih nasvetov, s katerimi nagovarjajo k bolj odgovornemu potrošništvu in ravnanju s hrano. Ob prepolnih nakupovalnih vrečkah se sprašujejo, ali res vse nakupljeno tudi dejansko potrebujemo in potrošnike spodbujajo k preudarnejšim nakupom.

Z razstavo nagovarjajo tudi k ustreznemu shranjevanju živil v hladilniku glede na potrebno temperaturo shranjevanja, rednemu preverjanju datumov uporabnosti živil ter pravilni postavitvi živil na polici, kjer je treba živila s krajšim rokom dati bolj spredaj. Ozaveščen potrošnik tudi zna brati in razumeti podatke na deklaraciji živil.