Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola

Vlada je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola.

142. člen Zakona o vodah določa, da se koncesija lahko spremeni s spremembo koncesijskega akta ali spremembo koncesijske pogodbe. Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadolega (uredba). Uredba v drugem odstavku 8. člena določa: »Plačilo za koncesijo se med državo in med Mestno občino Ljubljana in Občino Medvode razdeli v razmerju 50 : 50, med državo in med občinami Dol pri Ljubljani, Litija, Trbovlje in Laško v razmerju 40 : 60 in med državo in med občinama Zagorje ob Savi in Hrastnik pa v razmerju 30 : 70. Ugotovljeno je, da med občinami Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi, Hrastnik in Laško ni odločilno pomembnih razlik, ki bi narekovale različno obravnavo pri razdelitvi plačila za koncesijo med državo in lokalnimi skupnostmi glede na merila iz Uredbe o merilih za določanje razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja zaradi ugotavljanja deleža plačila občini za koncesijo na naravni dobrini. Uredba se zato spremeni tako, da se plačilo za koncesijo med državo in občinami Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi, Hrastnik in Laško deli v razmerju 30 proti 70 v korist posameznih občin.

Koncesijska pogodba za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delih vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola in sporazum o načinu izvajanja pogodbe

Vlada je sklenila Koncesijsko pogodbo za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delih vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola, ki se sklepa s koncesionarjem družbo Holding slovenske elektrarne (HSE) d. o. o., Ljubljana.

Vlada je sklenila tudi Sporazum o ureditvi načina izvajanja koncesije za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delih vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola z družbo HSE ter lokalnimi skupnostmi: Občino Litija, Občino Zagorje ob Savi, Občino Trbovlje,  Občino Hrastnik in Občino Laško.

Za podpis koncesijske pogodbe in sporazuma vlada pooblašča mag. Andreja Vizjaka, ministra za okolje in prostor.

Pogodbi sta podlaga za nadaljevanje postopkov v zvezi z izkoriščanjem vodnega potenciala za proizvodnjo električne energije na delih vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola. Skupna letna potencialna energija vodnega telesa, ki je predmet te koncesije, ob upoštevanju 50-letnega hidrološkega obdobja 1961-2010 iz povprečnih letnih pretokov reke Save, vzetih iz hidrološkega vidika iz težiščnih profilov posameznih lokacij pregradnih profilov HE, znaša 1.105 GWh/leto. Koncesijska pogodba določa predvsem tiste vsebine, ki so bistvene za nadaljevanje postopkov umeščanja hidroelektrarn v prostor, pri čemer nekateri elementi koncesijskega razmerja v danem trenutku še niso določeni oziroma znani (kot npr. število in točna lokacija hidroelektrarn, potrebna zavarovanja v zvezi s samo gradnjo elektrarn in izvajanjem vodne pravice itn.) in bodo v nadaljevanju po umestitvi v prostor določeni z aneksom. Državni prostorski načrti za prvi del hidroelektrarn na srednji Savi Suhadol, Trbovlje in Renke bodo pripravljeni v roku treh let. Vodna pravica se bo lahko na območju koncesije pričela izvajati šele po dokončanju posamezne hidroelektrarne, takrat bo nastopila tudi obveznost koncesionarja za plačilo za koncesijo, ki se v skladu z uredbo deli med državo in občine na vplivnem območju koncesije. Koncedent sklepa to koncesijsko pogodbo z namenom, da v Republiki Sloveniji zagotovi v čim večji meri rabo učinkovitih in obnovljivih virov električne energije in s tem prispeva k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in blaženju klimatskih sprememb ob upoštevanju drugih okoljskih ciljev in ciljev upravljanja z vodami. Istočasno bo z izvedbo potrebnih ureditev zagotovljena tudi poplavna varnost na širšem območju srednje Save.

Istočasno se s koncesijsko pogodbo sklene še sporazum, ki se sklepa z namenom natančnejše ureditve medsebojnih pravic in obveznosti njegovih podpisnikov v zvezi z ureditvijo načina izvajanja koncesije za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola. Določa tudi pravila medsebojnega sodelovanja, obveščanja in koordinacije tako, da bo umeščanje v prostor, gradnja energetskih objektov in naprav ter državne in lokalne infrastrukture na območju ter kasneje tudi izvajanje vodne pravice potekalo učinkovito in nemoteno, upoštevaje določila veljavne zakonodaje, koncesijskega akta, koncesijske pogodbe in programa izvedbe infrastrukturnih ureditev. 

Priloga sporazuma vsebuje tudi nabor projektov ureditev državne in lokalne infrastrukture na območju občin podpisnic sporazuma, izdelava strokovnih podlag za te projekte in drugi podatki za te projekte, in so kot priloga sestavni del tega sporazuma. Posamezni projekti se bodo izvedli vzporedno z graditvijo hidroelektrarn in spremljajoče infrastrukture, saj gre v večini primerov za investicije, ki so vsebinsko povezane z gradnjo energetske in vodne infrastrukture in jih je zato smiselno izvesti sočasno.

Z dopolnjenim seznamom pomembnih investicij do omilitve posledic gospodarske škode zaradi epidemije

Vlada je določila dodatnih 127 pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) z dne 18. 6. 2020. Tako je na seznamu pomembnejših investicij sedaj skupno 314 projektov. Namen določitve pomembnih investicij je predvsem v koordinirani in s tem pospešeni obravnavi posameznih postopkov povezanih s temi investicijami, katerih namen je omiliti gospodarsko škodo, ki jo je pustila epidemija. Z zagonom investicij se bo povečala gospodarska rast v vseh sektorjih države, tako v gradbeništvu kot drugih panogah kot so prodaja, opremljanje prostorov, posredovanje, trgovina in drugih. V seznam so vključeni vsi predlogi, ki imajo ocenjeno vrednost nad 5 milijonov evrov ter imajo predviden začetek izvedbe v letu 2020 oziroma 2021 ter vse predlagane investicije nad vrednostjo 25 milijonov evrov, ki imajo predviden začetek izvedbe poleti 2021.

Vsi resorji so bili pozvani k posredovanju morebitnih predlogov za uvrstitev na seznam Pomembnih investicij. Ministrstvo za okolje in prostor pa je pristojno za uskladitev tega seznama med resorji. Pomembne investicije so razdeljene po, statističnih regijah in na vsebine iz področij okolja, energetike, prometa in regionalnega razvoja. Projekti iz področja regionalnega razvoja so predvsem projekti, ki se nanašajo na gradnjo stanovanjskih sosesk, zdravstvenih domov, izobraževalnih ustanov in podobno. Interventni zakon za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 določa, da vlada s sklepom na podlagi kriterijev, določenih v tem zakonu, na predlog ministra, pristojnega za okolje in prostor, določi pomembne investicije. S tem sklepom bo vlada dopolnila Seznam pomembnih investicij, ki so bile določene s sklepom vlade  z dne 18. 6. 2020.

Poročilo o ukrepanju za odpravo nesmotrnosti na Ministrstvu za okolje in prostor

Vlada je sprejela Poročilo o ukrepanju za odpravo nesmotrnosti na Ministrstvu za okolje in prostor, ugotovljenih v Porevizijskem poročilu Računskega sodišča Republike Slovenije z dne 4. septembra 2020. Gre predvsem za usmeritve za razvoj dejavnosti in javnih služb varstva okolja, ki  se bodo nanašale na javne službe s področja ravnanja z odpadki in upravljanja voda. V poročilu so navedene predvidene aktivnosti vlade za izpolnitev zahtev Računskega sodišča Republike Slovenije. Ministrstvo za okolje in prostor bo dopolnilo Nacionalni program varstva okolja s predpisanimi vsebinami in opredelitev aktivnosti ministrstva za njegov sprejem na Vladi Republike Slovenije.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) bo pripravilo Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS). Glede na to, da področje novega ZGJS zajema vsebine, ki so širše kot le področje okolja, bo vlada za nadaljevanje priprave ZGJS imenovala novo medresorsko delovno skupino iz predstavnikov ministrstev, pristojnih za okolje, pravosodje, javno upravo, finance, gospodarstvo in infrastrukturo. V sklepu o imenovanju medresorske delovne skupine se po resorjih določijo tudi vsebinski sklopi in njihovi nosilci MOP bo sicer nadaljeval z delom na  Zakonu o gospodarskih javnih službah (ZGJS) varstva okolja tudi zato, ker ocenjuje, da bo lahko, glede na to, da gre za urejanje vsebin, ki so v celoti v pristojnosti MOP, predlog področnega zakona pripravil hitreje, hkrati pa se zaveda obveznosti priprave sistemskega zakona, ki bo urejal gospodarske javne službe, h kateremu bo pristopil po pripravi Zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja.

Ministrstvo za okolje in prostor bo izpostavljeno vprašanje vzpostavitve stvarnih pravic na omrežjih  gospodarskih javnih služb (GJI)  in njihovo evidentiranje vključilo v pripravo ZGJS. Glede na predstavljene težave gre v pretežni meri za stvarnopravno področje, ključno za ureditev poudarjenega vprašanja vzpostavitve stvarnih pravic na omrežjih GJI v okviru priprave novega sistemskega ZGJS pa je ministrstvo, pristojno za pravosodje. V okviru priprave ZGJS se bo obravnavala tudi zahteva računskega sodišča, dase sredstva, zbrana z uporabo gospodarske javne infrastrukture (najemnina), namensko porabijo za investicijsko vzdrževanje in nadomestne investicije v občinsko gospodarsko javno infrastrukturo varstva okolja.

Računsko sodišče Republike Slovenije je v reviziji ureditve upravljanja občinske gospodarske javne službe v priporočilih zahtevalo pripravo načrta aktivnosti za analizo elaboratov glede upoštevanja stopnje izkoriščenosti infrastrukture pri obračunu amortizacije z navedbo aktivnosti, rokov za njihovo izvedbo in odgovornih oseb. Ministrstvo za okolje in prostor bo izvedlo analizo elaboratov glede upoštevanja stopnje izkoriščenosti pri obračunu amortizacije bo dala informacijo, kako se uporablja to sodilo pri oblikovanju višine najemnine v lokalnih skupnostih za najem gospodarske javne infrastrukture, ki je potrebna za izvajanje gospodarske javne službe varstva okolja (oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje ter ravnanje z odpadki), kjer se skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja ( uredba MEDO) oblikuje del stroška, ki ga izvajalec javne službe kot omrežnino vključi v ceno. Analiza elaboratov glede upoštevanja stopnje izkoriščenosti pri obračunu amortizacije bo podala informacijo, kako se uporablja to sodilo pri oblikovanju višine najemnine v lokalnih skupnostih za najem gospodarske javne infrastrukture, ki je potrebna za izvajanje gospodarske javne službe varstva okolja (oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje ter ravnanje z odpadki), kjer se skladno z uredbo MEDO oblikuje del stroška, ki ga izvajalec javne službe kot omrežnino vključi v ceno. Namenska poraba sredstev se  bo uredila  v novem ZGJS. MOP  bo  v predlogu novega ZGJS uredil določbe, ki bodo določale, da se sredstva, zbrana iz uporabe gospodarske javne infrastrukture (najemnina), namensko porabijo za investicijsko vzdrževanje in nadomestne investicije v občinsko gospodarsko javno infrastrukturo varstva okolja. 

Imenovanje glavnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor

Vlada je izdala odločbo o imenovanju Franca Rančigaja za glavnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, in sicer za mandatno dobo petih let, in sicer od 2. 10. 2020 do 1. 10. 2025, z možnostjo ponovnega imenovanja. Franc Rančigaj izpolnjuje natečajne pogoje in je glede na svojo strokovno usposobljenost primeren kandidat za ta položaj, zato je minister za okolje in prostor predlagal, da ga vlada imenuje na to mesto.

Franc Rančigaj je univerzitetni diplomirani inženir strojništva. Trenutno opravlja delo vršilca dolžnosti glavnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor.  Opravljal je tudi delo glavnega inšpektorja Republike Slovenije za delo,  vodil pa je tudi občinsko inšpekcijo Inšpektorata Republike Slovenije za delo.