Pri načrtovanju proračunov smo upoštevali jesensko napoved Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Pričakujemo postopno okrevanje gospodarstva, ki pa še vedno ne bo na ravni pred epidemiološko krizo. Proračuna tako predstavljata odziv na zaostrene razmere, ki zaznamujejo letošnje leto, hkrati pa sta usmerjena v okrevanje in krepitev odpornosti gospodarstva (krepijo se predvsem investicije na področju prometne infrastrukture, zdravstva, socialnega varstva in okolja) ob hkratni skrbi za blaginjo posameznika.

V predlogu proračuna za leto 2021 načrtujemo prihodke v višini približno 10,72 milijarde evrov, kar je 3,5 odstotka manj kot v sprejetem proračunu za naslednje leto. Odhodki bodo po načrtih dosegli približno 13,47 milijarde evrov oziroma 28,8 odstotka več kot v sprejetem proračunu 2021. Proračunski primanjkljaj bo po načrtih tako dosegel nekaj manj kot 2,75 milijarde evrov oziroma 5,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

V predlogu proračuna za leto 2022 pa načrtujemo prihodke v višini nekaj manj kot 11,01 milijarde evrov, kar je 2,6 odstotka več kot v predlogu sprememb proračuna za leto 2021. Odhodke načrtujemo v višini nekaj manj kot 12,60 milijarde evrov, kar je za 870,6 milijona evrov manj od odhodkov, načrtovanih v predlogu sprememb proračuna 2021. Primanjkljaj bo tako po načrtih dosegel približno 1,59 milijarde evrov ali 3,1 odstotka BDP.

Pri presoji izpolnjevanja fiskalnih pravil za leto 2020 veljajo izjemne okoliščine, Evropska komisija pa je v luči negotovosti glede razvoja epidemije ter socialnih in ekonomskih posledic že sporočila, da bo tako tudi leta 2021. To bo omogočilo uporabo obsežnih fiskalnih ukrepov za podporo okrevanju. Hkrati tudi Zakon o fiskalnem pravilu določa izjemne okoliščine, v katerih je omogočen odstop od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ.

Vlada je določila tudi besedilo predloga Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022, ki bo omogočil tekoče in nemoteno izvrševanje obeh proračunov. V njem je določena tudi povprečnina za občine, in sicer za obe leti v višini 628,20 evra. To je 4,24 evra več, kot znaša povprečnina za letošnje leto.

V predlogu je določen tudi letni dodatek za upokojence, ki se v primerjavi z letom 2020 zvišuje, izplačan pa bo v petih višinah, in sicer:

• prejemniki pokojnin v znesku do 525 evrov bodo dobili letni dodatek v višini 445 evrov;
• prejemniki pokojnin v znesku od 525,01 evra do 630 evrov bodo dobili letni dodatek v višini 305 evrov;
• prejemniki pokojnin v znesku od 630,01 evra do 745 evrov bodo dobili letni dodatek v višini 245 evrov;
• prejemniki pokojnin v znesku od 745,01 evra do 900 evrov bodo dobili letni dodatek v višini 195 evrov;
• prejemniki pokojnin, višjih od 900 evrov, pa bodo dobili letni dodatek v višini 135 evrov.

Predlog določa tudi, da se pokojnine januarja 2021 redno uskladijo v višini 2,5 odstotka. Ker ni jasno, v kakšnem obsegu se bodo prihodnje leto odrazile izjemne okoliščine v zdravstvu, pa je v predlogu zakona določena tudi pravna podlaga, po kateri bo mogoče s sredstvi proračuna financirati Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Vlada je določila tudi spremembe Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022, ki so potrebne zaradi priprave predloga sprememb proračuna 2021 in predloga proračuna 2022 ter upoštevanja jesenske makroekonomske napovedi UMAR. Državni zbor je zaradi izjemnih okoliščin, ki so nastale zaradi epidemije COVID-19, v tem letu že sprejel dve spremembi Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022, ki sta se nanašali na leto 2020, tokratne spremembe pa se nanašajo na leti 2021 in 2022.

Sprememba odloka bo omogočila ustrezno raven izdatkov za spodbuditev okrevanja po padcu gospodarske aktivnosti v 2020 ter spopadanje s posledicami epidemije COVID-19. Predvideva se povečanje zgornje meje izdatkov sektorja država, državnega proračuna in občin ter povečanje ciljnih saldov sektorja država in državnega proračuna.

V letu 2021 se dovoljena zgornja meja izdatkov sektorja države povečuje na 24,9 milijarde evrov, državnega proračuna na 13,5 milijarde evrov (po denarnem toku) ter občin na 2,4 milijarde evrov. V letu 2022 se dovoljena zgornja meja izdatkov sektorja država povečuje na nekaj več kot 24,9 milijarde evrov, državnega proračuna pa na nekaj več kot 12,6 milijarde evrov po denarnem toku. 

V letu 2021 se za sektor država namesto 1,1 odstotka presežka predvideva 6,6 odstotni primanjkljaj, za državni proračun pa se namesto 1,2 odstotka presežka predvideva 5,7 odstotni primanjkljaj. V letu 2022 se za sektor država predvideva 4,6 odstotni primanjkljaj, medtem ko je bil prvotno predviden 1,2 odstotni presežek, za državni proračun pa se predvideva 3,2 odstotni primanjkljaj, namesto prvotno predvidenega 1 odstotnega primanjkljaja.