Vlada je sprejela spremembe Odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2.

Odlok pri gibanju in zadrževanju v zaprtem javnem prostoru zaradi preprečitve ponovnih izbruhov nalezljive bolezni COVID-19 sicer določa obvezno uporabo zaščitnih mask ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza (šal, ruta ali podobna oblika zaščite, ki prekrije nos in usta). Ne glede na to pa spremembe odloka določajo izjeme, ko uporaba zaščitnih mask ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza ni potrebna, in sicer je to za:

• Otroke v vrtcih in učence v osnovni šoli ter dijake v srednji šoli, ko so v matičnem oddelku.
• Prav tako maska ni obvezna za vzgojitelje predšolskih otrok in vzgojitelje predšolskih otrok-pomočnike pri opravljanju neposrednega dela z otroki ter učitelje do vključno 3. razreda osnovne šole, pri opravljanju neposrednega dela z učenci, in osebe, ki izvajajo organizirano športno vadbo.
• Učitelji od 4. razreda osnovne šole dalje in učitelji srednjih šol masko uporabijo v primerih, ko pri izobraževalni dejavnosti ni možno zagotoviti vsaj 2 m medosebne razdalje.
• Višji in visokošolski učitelji maske ne uporabljajo, če predavajo za zaščitno pregrado iz stekla ali podobnega materiala.
• Osebe, ki izvajajo organizirano športno vadbo.

Spremembe odloka začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije

Vlada je zaradi zmanjšanja tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 sprejela Odlok o obvezni namestitvi razpršilnikov za razkuževanje rok v večstanovanjskih stavbah.

Upravniki večstanovanjskih stavb ob vhodu vanje in ob vhodu v dvigalo, če ga večstanovanjska stavba ima, zagotovijo namestitev razpršilnikov za razkuževanje rok. Namestitev opravi upravnik sam ali zagotovi, da to opravi tretja oseba, ki jo izbere upravnik, ali pa eden od etažnih lastnikov, če upravnik nima na razpolago dovolj zaposlenih ali ne more zagotoviti, da delo opravi tretja oseba.

V večstanovanjskih stavbah, ki v skladu s posebnimi predpisi nimajo upravnika, namestitev zagotovijo lastniki v večstanovanjskih stavbah. 

Strokovno utemeljenost ukrepa odloka vlada ugotavlja vsakih 14 dni in se ob upoštevanju strokovnih razlogov odloči, da se ta ukrep še naprej uporablja, ali pa ukrep spremeni oziroma odpravi ter o tem obvesti Državni zbor in javnost.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Vlada je odločila, da se sredstva v višini 2.582.303,00 EUR za vplačilo v instrument za nujno pomoč (ESI) Evropske komisije (EK) zagotovijo iz sredstev splošne proračunske rezervacije. Gre za sredstva iz instrumenta ESI, ki jih bo EK namenila proizvajalcem obetavnih cepiv proti COVID-19, s katerimi bo sklenila pogodbe v okviru instrumenta predhodnega javnega naročila (APAs).

Evropska komisija je 22. 6. 2020 objavila sporočilo »Strategija EU za cepiva proti COVID-19 (9021/2020)«, ki se nanaša na pospešitev razvoja, proizvodnje in uvedbe cepiv proti COVID-19, s katero je predlagan skupen pristop EU v pogajanjih s predstavniki proizvajalcev obetavnih cepiv. V sporazumu je zajeto tudi področje »Sporazumi za vnaprejšnji nakup v okviru instrumenta predhodnega javnega naročila (Advance Purchase Agreements (APAs))«, kjer je navedeno, da bo Evropska komisija finančno podprla proizvajalce obetavnih cepiv v okviru instrumenta za nujno (ESI) in s tem pospešila razvoj in povečala proizvodno zmogljivost izbranih proizvajalcev cepiv. Namen strategije je, da se prebivalcem EU zagotovi varna, učinkovita in kakovostna cepiva po čim bolj ugodnih cenah, v čim krajšem možnem času ter enakopravno in enakomerno preskrbo s cepivi pod enakimi pogoji in v enakih časovnih obdobjih.

EK je dne 18. 6. 2020 sprejela Sklep o odobritvi sporazuma z državami članicami o nabavi cepiv proti COVID-19 v imenu držav članic in s tem povezanimi postopki.

Dne 23. 7. 2020 je vlada sprejela sklep, s katerim med drugim podpira:

• pristop k skupnim aktivnostim na EU ravni, ki pomenijo bistveno večjo pogajalsko moč v pogajanjih s predstavniki proizvajalcev cepiv in posledično doseganje ugodnejših pogojev preskrbe s temi cepivi po najnižjih možnih cenah, ki bodo dostopna vsem državam članicam EU, kot če bi se vsaka članice EU sama pogajala ter
• pospešitev razvoja, proizvodnje in uvedbe cepiv proti COVID-19, s katerim je predlagan skupen pristop EU, ki ga predvideva Strategija EU za cepiva proti COVID-19 (9021/2020), saj je zainteresirana za sodelovanje v skupnih aktivnostih držav članic EU, pod vodstvom Evropske komisije, namenjenih za pripravo skupnega javnega naročila za nabavo varnih, učinkovitih in kvalitetnih cepiv proti virusu COVID-19 takoj, ko bodo dostopna na trgu EU.

EK se v imenu držav članic (DČ) intenzivno dogovarja s proizvajalci najbolj obetavnih cepiv proti COVID-19 z namenom, da bi bila varna, učinkovita in kvalitetna cepiva čim prej dostopna prebivalcem držav članic EU. EK je pripravila razdelilnik razpoložljivih finančnih sredstev iz instrumenta ESI med šest proizvajalcev najbolj obetanih cepiv, med katerimi so tri mRNA cepiva, dve vektorski cepivi ter eno rekombinantno proteinsko/komponentno cepivo. Z namenom, da bi bile vse tri navedene platforme obetavnih cepiv proti COVID-19 bolje zastopane, je ožja pogajalska skupina EK v pogajanja vključila še sedmega proizvajalca obetavnega cepiva proti COVID-19 iz rekombinantne platforme inovativnih cepiv. Z vidika doseganja večje varnosti prebivalcev EU je ta predlog podprla večina DČ.

Ker so razpoložljiva sredstva iz instrumenta ESI že rezervirana za razdelitev med šest proizvajalcev obetavnih cepiv (CureVac, Moderna, BioNTech/Pfizer, AstraZeneca, Janssen Pharmaceutical in Sanofi/GSK), bi morale DČ za vključitev dodatnega proizvajalca obetavnega cepiva (Novavax) ter za enkratno povečanje odmerkov cepiva proizvajalca BioNTech/Pfizer zagotoviti dodatna vplačila iz proračunskih sredstev v ESI instrument v skupni vrednosti 750 milijonov EUR. Ključ za določitev višine dodatnega vplačila v instrument ESI je delež bruto nacionalnega dohodek DČ na EU ravni, ki je predviden za leto 2020. Glede na to, da se za Slovenijo predvideva v tem letu 0,3 odstotka bruto nacionalnega dohodek na EU ravni, znaša višina sredstev za Slovenijo, ki bi jih bilo treba zagotoviti, 2.582.303,00 EUR.

Postopki odobritev dodatnih plačil iz proračunskih sredstev DČ v instrument ESI odobrijo vlade DČ. 

Sredstva iz instrumenta ESI, ki jih bo EK namenila proizvajalcem obetavnih cepiv proti COVID-19, s katerimi bo sklenila pogodbe v okviru instrumenta predhodnega javnega naročila (APAs), bodo všteta v končne cene teh cepiv. Slednje pomeni, da se bodo ta delna predhodna plačila EK proizvajalcem obetavnih cepiv iz instrumenta ESI vrnile DČ v obliki nižjih stroškov za cepiva proti COVID-19, ki jih bodo DČ nabavile od teh sedmih proizvajalcev cepiv, pod pogojem, da bodo uspeli pridobiti dovoljenje za promet pri Evropski agenciji za zdravila.

V skladu z določili Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami predstavlja množični pojav nalezljive bolezni COVID-19 naravno nesrečo, ki lahko preraste v epidemijo ali pandemijo. Za namen učinkovite zaščite na EU ravni pred navedeno naravno nesrečo je vlada zagotovila sredstva za instrument za nujno pomoč (ESI) v višini 2.582.303,00 EUR iz sredstev splošne proračunske rezervacije.