Državni sekretar Košorok je poudaril, da bo v prihodnosti glavni izziv iskanje zadostnih virov in ustvarjanje podpornega okvira za naložbe. "Slovenija v celoti podpira cilje podnebne nevtralnosti do leta 2050. vendar zmanjšanje toplogrednih plinov ne bi smelo biti samodejno povezano z višjimi cilji obnovljivih virov. Če želimo biti pri svojih klimatskih ciljih resni, moramo države članice priznati tudi jedrsko energijo kot eno izmed veljavnih opcij, če se država zanjo odloči. Upoštevati moramo tudi različne nacionalne okoliščine in izhodišča glede obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti", je bil jasen državni sekretar.

Po mnenju državnega sekretarja morajo države članice imeti možnost izkoristiti svoj potencial na stroškovno najučinkovitejši način, ne da bi škodovale okolju. "Kar zadeva instrument določanja cen ogljika in njegovo vlogo za cilje do leta 2030, bo bistveno zmanjšati razlike v cenah ogljika med sektorji, ki so vključeni v sistem za trgovanje z emisijami in tistimi, ki v sistem niso vključeni, hkrati pa ohraniti globalno konkurenčnost našega gospodarstva in poiskati dovolj virov za resnično razogljičenje v sektorjih, ki se soočajo z največjimi izzivi«, je še dejal državni sekretar Blaž Košorok.