Predsednik vlade Janez Janša predstavil načrt in ukrepe za 2. val koronavirusa
"Smo sredi drugega vala koronavirusa in ukrepi, ki jih sprejmemo, so namenjeni zajezitvi tega vala in preprečitvi morebitnih hujših posledic v primeru tretjega vala v času hladnega obdobja," je v uvodu dejal predsednik vlade in poudaril, da smo se tako v Evropi kot v Sloveniji iz epidemije spomladi naučili veliko stvari. "COVID-19 ni več neznanka kot spomladi, kar skupaj z dejstvom, da imamo v tem času na voljo solidne zaloge zaščitne opreme in da tudi širša okolica funkcionira drugače in bolje kot spomladi, omogoča, da sprejemamo bolj natančne ukrepe in jih tudi bolj natančno načrtujemo," je poudaril predsednik vlade. Dejal je tudi, da je ključno izhodišče pri načrtovanju ukrepov uresničevanje cilja, da z najmilejšimi ukrepi dosežemo največji učinek, zato vlada najprej sprejema ukrepe, ki čim manj zaustavljajo javno življenje in čim manj povzročajo gospodarsko škodo. "Upamo, da bomo z milejšimi ukrepi dosegli učinke, kakršne smo spomladi dosegali z ostrejšimi omejevalnimi ukrepi," je dejal premier. "Da bi bila slika tega, kar je pred nami, bolj jasna tako ključnim odločevalcem kakor tudi slovenski javnosti, od katere je v tej fazi še največ odvisno, je vlada prejšnji teden po intenzivnih posvetovanjih s stroko in na predlog stroke sprejela načrt ukrepov za obvladovanje drugega vala, s katerim skušamo na preprost način povzeti ključne ukrepe iz obsežnega števila fasciklov noveliranega državnega načrta za ravnanje države v primeru ogrožanja s hudimi nalezljivimi boleznimi," je povedal predsednik vlade.
Nadalje je navedel, da so v načrtu ukrepov predvidene tri faze. "Zelena faza ni posebej razčlenjena in je faza, za katero se bojimo, da jo bomo še dolgo čutili ali živeli, tudi če bo na voljo učinkovito cepivo, saj ni mogoče pričakovati, da bo to dejstvo virus popolnoma izbrisalo, in se pričakuje, da bo virus še nekaj časa krožil v populaciji," je povedal premier in dodal, da se v zeleni fazi upoštevajo splošni higienski ukrepi – razkuževanje, nošenje maske in ohranjanje varnostne razdalje. "V tej fazi epidemiološka služba deluje normalno, odkriva okužbe, odreja karantene v skladu z zakonom o nalezljivih boleznih in se trudi, da se virus ne razširi," je naštel premier in nadaljeval, da smo zeleno fazo živeli v poletnih mesecih od maja naprej, ko smo obvladali epidemijo, pa vse do začetka jeseni, ko smo predvsem z uvozom virusa stanje tako kot celotna Evropa dodatno poslabšali in ko smo morali začeti sprejemati ukrepe, ki spadajo v oranžno fazo.
"Merila, ki opredeljujejo naša ravnanja, že sprejeta ali načrtovana, in ki so ključna, da se sprejemajo paketi iz ene ali druge faze, so različna. Prvo merilo, ki se uporablja po svetu in Evropi, je število pozitivnih prebivalcev na COVID-19 na 100.000 prebivalcev v okviru zadnjih 14 dni. Ta podatek je mednarodno uporabljan in primerljiv ob pogoju zadostnega števila testiranj, ni pa to edini podatek, ki opisuje stanje v posamični državi, in to tudi ne more biti edini podatek, ki narekuje ukrepanje. Veliko pomembnejše merilo, ki narekuje ukrepe po svetu in pri nas, so zmogljivosti zdravstvenega sistema in v okviru tega je ključni kazalnik število postelj, grobo rečeno, ki jih imamo na voljo za bolnike s COVID-19, kar pa ni samo število dejanskih postelj, ampak tudi število ekip, zdravnikov, medicinskih sester, zaščitne opreme, organizacijo bolnišnic, prostorov in tako naprej …" je povedal predsednik vlade. "Število postelje je opredelitev zmogljivosti za vzdržnosti nekega sistema," je povedal premier in dodal, da je to merilo različno od države do države, zato ukrepov v tem pogledu ni mogoče primerjati med državami. "Še en parameter so zmogljivosti zdravstvenih sistemov bolnikov na umetnih pljučih," je povedal predsednik vlade, pri čemer je dejal, da je test samega sistema prav število postelje. Predsednik vlade Janez Janša je izrazil zadovoljstvo, da je Slovenija od pomladi podvojila zmogljivosti za obravnavo bolnikov s COVID-19, ob tem pa dodal, da so se zmogljivosti povečale z reorganizacijo v zdravstvu in bolj organiziranim pristopom ter vsem, kar je naredil ves zdravstveni sistem za to, da smo bolje pripravljeni na drugi val epidemije.
"Dejstvo je, da so podvojene zmogljivosti lahko na voljo dokaj omejen čas, zelo težko za daljši čas, kot je trajala epidemija spomladi. Če bi bil ta čas presežen, potem je nemogoče povečevati zmogljivosti brez občutnih posegov v druge dele zdravstvenega sistema, ki so prav tako tvegani, ker potem ljudje umirajo, ker ne dobijo zadostne oskrbe zaradi drugih bolezni, ali pa ta oskrba ne pride v pravem času," je povedal predsednik vlade in dodal, da ko se štejejo posledice COVID-19, moramo imeti v mislih tako neposredne kot posredne žrtve. Ključna težava pri spopadu s koronavirusom je po besedah predsednika vlade tudi dejstvo, da se zaradi zdravljenja bolnikov s covidom lahko zmanjšajo zmogljivosti v okviru drugih zdravstvenih delov.
Kot je povedal predsednik vlade, je Slovenija v tem trenutku v oranžni fazi in je ukrepe iz prvega paketa teh ukrepov že izčrpala ter v tem trenutku sprejema ukrepe iz drugega paketa v okviru oranžne faze. Do zdaj so bili po besedah predsednika vlade Janeza Janše sprejeti ukrepi, ki obsegajo obvezno uporabo razkuževalnih sredstev v skupnih prostorih, v prihodnje pa bodo sledili ukrepi glede zbiranja ljudi, strežbe za mizami v barih, prireditev brez zakusk in omejitev v zvezi s številom oseb v zaprtih javnih prostorih glede na velikost prostora.
"Omejitev obiskov v domovih za ostarele in bolnišnicah se selektivno tudi že uporablja zaradi posamičnih izbruhov v zdravstvenih ustanovah ali domovih za ostarele, trenutno imamo največji izbruh v Črni na Koroškem, kjer bo minister za zdravje v kratkem razglasil izredno stanje, in ta ukrep bo omogočil, da se širše v občini pošlje na pomoč ustrezna sredstva.
V oranžni fazi imamo še tretji paket, ki je na voljo, sedem ukrepov iz tega paketa imamo na voljo, in močno upam, da do tega stanja ne bomo prišli, a trend narašča, količnik širjenja okužbe je 1,3, kar pomeni, da vsaka nova okužba pridela še eno novo okužbo, zato se okužba širi, in ukrepi, ki so bili sprejeti 19. septembra, večinoma niso delovali, ker če bi, do teh trendov enostavno ne bi prišli," je poudaril predsednik vlade. Dejal je tudi, da je tretji paket ukrepov iz oranžne faze zadnje, kar je na voljo pred rdečo fazo, ki hkrati pomeni razglasitev epidemije. "Ko bi število okuženih na 100.000 prebivalcev preseglo 140, ko bi bilo polnih več kot 250 postelj z bolniki s COVID in ko bi bilo več kot 50 bolnikov na intenzivni negi, bi enostavno morali razglasiti epidemijo, sprejeti ukrepe, ki smo jih sprejemali spomladi, in tudi ti so razdeljeni na ukrepe od najmilejših do najostrejših," je povedal predsednik vlade in dodal, da so tako rekoč vsi ukrepi bili preverjeni spomladi. "Tudi ti ukrepi v rdeči fazi so utemeljeni na zakonu o nalezljivih boleznih. Tudi ukrep, ki predvideva omejitev gibanja v nočnem času, je ukrep iz zakona o nalezljivih boleznih in ne gre za policijsko uro," je poudaril predsednik vlade. "Ukrep v paketu številka 2, zapisan kot dodatni 'sloti' za starejše, ne predvideva, da lahko starejši in pripadniki ranljivih skupin uporabljajo javni promet samo nekaj ur na dan, ampak je to ukrep, ki bi samo zanje rezerviral ta čas v potniškem prometu ali pri nekaterih storitvah," je dejal predsednik vlade in poudaril, da bi te storitve lahko uporabljali tudi pozneje. "V tretjem paketu pri rdeči fazi je številka xxx pri prvem parametru. Če bo več kot 360 postelj v zdravstvenem sistemu zapolnjenih z bolniki s COVID-19, ne bo niti pomembno, koliko okuženih bo na dan, saj bo treba preiti v fazo izrednega zdravstvenega stanja," je povedal premier.
"Če se bodo začeli uporabljati ukrepi iz prvega paketa rdeče faze, potem se bo aktiviral tudi državni načrt, kjer se aktivirajo še dodatni posamični ukrepi za vse resorje," je navedel predsednik vlade Janez Janša. "Ali ukrepi iz oranžne faze delujejo, ali zaustavijo širjenje virusa, odloča vsak posameznik med nami in vsi, ki ustvarjajo javno mnenje," je povedal predsednik vlade in poudaril, da se želimo vsi izogniti stanju, ki smo ga imeli spomladi.
Predsednik vlade je ne nazadnje spregovoril tudi o stanju v drugih evropskih državah. Dejal je, da imajo nekatere države boljšo epidemiološko sliko, nekatere slabšo. "V drugem valu koronavirusa je celotna Evropa, ne le Slovenija, s tem da je Slovenija po parametrih nekje na sredini, okoli 15. mesta med 30 evropskimi državami, nismo prizadeti najmanj niti najbolj," je poudaril predsednik vlade in dodal, da so imeli v sosednjih državah s trenutno boljšo epidemiološko sliko izjemno slabe rezultate spomladi.
Predsednik vlade je tudi opozoril, da si je v nekaterih državah Evrope velik del prebivalstva naložil prostovoljno aplikacijo za sledenje okužbam, kar omogoča boljšo preventivo in veliko hitrejše odkrivanje okužb. "Vabim vse, da si aplikacijo naložimo na pametne telefone, in pozivam tiste, ki so testirani pozitivno na COVID, da to označijo v aplikaciji, ker če tega ne naredijo, aplikacija nima smisla," je poudaril predsednik vlade Janez Janša.
Premier je poudaril, da je v našem skupnem interesu, da virus čim bolj omejimo zdaj, še preden se začne hladno obdobje. "Če več sto okuženih pripeljemo v hladno obdobje, bo cena veliko višja, kot je bila spomladi v času pomladanskega vala in kot je bila v drugih državah, kjer smo spomladi z grozo opazovali dogajanje pri njih," je dejal predsednik vlade Janez Janša.
"Predstavitev načrta ukrepov je poziv k resnosti in streznitvi. Imeli smo neodgovorno manjšino, ki se je šalila s COVID-19, zdaj pa je vrag odnesel šalo. Pred nami je čas, ko se bomo kot družba stehtali in bomo videli, ali smo sposobni na mehak način zaustaviti virus ali pa bomo morali sprejemati ukrepe, ki bodo imeli tudi svojo ekonomsko in socialno ceno," je sklenil predsednik vlade Janez Janša.