Raziskava ugotavlja, da skoraj 70 % Slovencev meni, da je spolna zloraba otrok v Sloveniji resen problem. Hkrati skoraj polovica oziroma 47 % anketirancev ne bi prepoznala znakov zlorabe, ena tretjina verjame, da spolna zloraba otrok vedno vključuje tudi uporabo fizične sile, četrtina jih meni, da izpostavljanje otrok spolnosti in pornografiji ni zloraba, in 17 % misli, da otroci ne morejo spolno zlorabiti drugih otrok. Dve tretjini anketirancev meni, da šole ne zagotavljajo dovolj informacij za preprečevanje spolnih zlorab in velika večina, kar 90 %, verjame, da bi moralo biti učenje o tem del učnega načrta. Hkrati skoraj polovica staršev pravi, da bi se počutili nelagodno, če bi se o tem pogovarjali z otroki doma in le ena tretjina jih je to že počela.

Raziskava o osebnih izkušnjah s spolno zlorabo je pokazala, da je skoraj vsak peti respondent (18 %) že doživel vsaj eno izmed oblik spolne zlorabe do svojega 18. leta starosti. Najpogostejši obliki sta bili neprimerno dotikanje in razkazovanje. Le šest odstotkov žrtev je zlorabo prijavilo in le v treh odstotkih vseh primerov je prijavi sledil kazenski postopek in obsodba. 

Ministrica za pravosodje mag. Lilijana Kozlovič je ob predstavitvi rezultatov dejala: »Tako v svetu kot v Sloveniji sodijo spolne zlorabe otrok med kazniva dejanja, kjer je najmanj prijav glede na pojavnost. Za boj proti spolnim zlorabam seveda potrebujemo zakone in strategije, ampak predvsem potrebujemo spremembo odnosa in spremembo načina dela, tako da nobenega otroka ne pustimo zadaj in bo vsak sum zlorabe prijavljen in učinkovito obravnavan. Spolne zlorabe otrok pogosto obkrožajo tabuji, stigma in sram. Ta raziskava nam bo pomagala, da prelomimo molk.« 

Mirka Honko iz Oddelka za otrokove pravice pri Svetu Evrope je dodala: »Za Svet Evrope raziskava predstavlja začetno točko za bolj usmerjene aktivnosti v Sloveniji. Kaže nam trenutno raven razumevanja spolne zlorabe otrok v Sloveniji in kje so vrzeli. Zdaj vemo, na kakšen način se lotiti usposabljanj.  Upam, da bo raziskava služila tudi kot navdih drugim državam, da sledijo slovenskemu primeru.« Poudarila je pomen raziskave v postopku priprave in sprejema zakona, ki bi uredil delovanje Hiše za otroke v Sloveniji (Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v Hiši za otroke).

Rezultate kvantitativnega in kvalitativnega dela raziskave je predstavila Nataša Mohorč Kejžar, direktorica raziskav pri podjetju Ipsos, ki je raziskavo izvedlo. V okviru terenske raziskave je bilo anketiranih preko 1100 odraslih anketirancev iz celotne Slovenije, v kvalitativnem delu raziskave so bile organizirane tudi fokusne skupine z otroki.

Ozadje

Barnahus (hiša za otroke), ki ga promovira Svet Evrope, je model usklajene obravnave otrok žrtev spolnih zlorab, kjer na enem mestu v otroku prijaznih prostorih sočasno potekata kazenski postopek in postopek za zaščito otroka. Pod eno streho so združeni, sodnik, tožilec, policija, socialni delavec, psiholog in zdravnik za telesni pregled otroka, da bi zbrali dokaze, ki so potrebni za kazenski postopek in otroku hkrati nudili krizno podporo in psihosocialno pomoč ter s tem preprečili ponovno viktimizacijo otroka. Prva hiša za otroke (Barnahus) je bila vzpostavljena leta 1998 na Islandiji on od takrat se podobni modeli obravnave vzpostavljeni že v več kot deset evropskih državah.  

Od leta 2018 Svet Evrope in Evropska unija tesno sodelujeta s slovenskim Ministrstvom za pravosodje, da bi Sloveniji pomagali pri vzpostavitvi in delovanju prve hiše za otroke v Sloveniji za celovito obravnavo otrok žrtev zlorab v skladu z mednarodnimi standardi in dobrimi praksami.