Nadaljevala je: ''Kulturo danes razumemo kot niz umetniških dogodkov, kot ogled filma ali branje knjige, obisk muzeja ali gledališke predstave. A veliko bolj pomemben del tega kulturnega dogajanja je tisti, ki je neviden, ki v nas ostaja in traja potem, ko čtivo zapremo, ko pade odrski zastor, ko se izteče filmska odjava ali za nami zaprejo galerijska vrata. To je človekovo osebno razmišljanje, njegovo doživljanje in čustva, ki po srečanju s kulturnim dogodkom sledijo. Predvsem pa je kultura tista sled, ki za zmeraj ostane v nas samih, saj nas umetnost, ki govori z jasnimi, odločnimi, presunljivimi in močnimi besedami, spreminja v ljudi z novimi, svežimi, drugačnimi pogledi in spoznanji.''

Državna sekretarka je poudarila tudi, da je poslanstvo Kulturnega bazarja v tem, da ''pomaga opozarjati na vse, kar je v kulturno-umetniškem življenju naroda in Evrope izjemnega in dragocenega, kar zasluži pozornost najmlajših in najbolj dojemljivih generacij in obenem usposablja strokovnjake k prepoznavanju tistih kulturno-umetniških vsebin, ki pomagajo krepiti kulturno znanje in zavest o lokalni, nacionalni in evropski kulturni dediščini.''

Ob koncu se je dr. Ignacija Fridl Jarc zahvalila vodjem in organizatorjem ter izvršnemu producentu Cankarjevemu domu, ki so kljub posebnim razmeram izpeljali letošnjo prireditev, in skoraj tisoč koordinatorjem kulturno-umetnostne vzgoje, ki skrbijo, da kultura med mladimi živi in se razvija. Nagovor državne sekretarke lahko preberete v celoti. 

Kulturni bazar je tradicionalno zasnovan kot oblika strokovnega usposabljanja za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju ter kulturi pa tudi za strokovne delavce z drugih področij, ki lahko pri svojem delu inovativno vključujejo kulturnovzgojne vsebine (zdravje, okolje in prostor, narava in gozd, šport in gibanje …), ter za študente različnih študijskih smeri. Skladno z Odlokom o začasni splošni omejitvi zbiranja ljudi na javnih krajih in mestih v Republiki Sloveniji, ki dopušča zbiranje do petsto ljudi, Kulturni bazar letos izjemoma ni bil namenjen širši javnosti.

Osrednji temi letošnjega dvanajstega Kulturnega bazarja sta bili Enaki v različnosti ter Gastronomija in kultura, plenarni govorki pa filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl in gledališka režiserka mag. Ivana Djilas z dialoškim predavanjem Čigavo delo je spreminjanje kulturnih vzorcev?. Prireditev je sklenila filmska projekcija Kolonija:mularija.

Tradicionalno nacionalno prireditev Kulturni bazar pripravljamo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Zavod RS za šolstvo v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvom za okolje in prostor pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO. Izvršni producent prireditve je Cankarjev dom v Ljubljani.

Na spletni strani Kulturnega bazarja je objavljen tudi spletni Katalog ponudbe kulturno-umetnostne vzgoje, kjer se z izbranimi dogodki za otroke in mladino ter za vrtce, osnovne in srednje šole ter z možnostmi strokovnega usposabljanja na tem področju predstavijo kulturne ustanove iz vse Slovenije.