Razprava ministrov je bila namenjena zlasti novemu paktu o migracijah in azilu, ki ga je Evropska komisija predstavila konec septembra. Nemško predsedstvo je od ministrov želelo izvedeti, ali se strinjajo, da je treba pri novi azilni in migracijski reformi napredovati postopoma, korak za korakom, hkrati pa je želelo preveriti, ali lahko od držav članic dobi podporo za dosego političnega dogovora pri ključnih vprašanjih: mejni postopek pred vstopom v EU, preprečevanje zlorab azilnega sistema in solidarnost.

Minister Hojs je izrazil podporo novemu paktu o migracijah in azilu, za katerega verjamemo, da bo pripomogel k izboljšanju situacije na področju migracij. Čeprav vse dokumente, ki oblikujejo pakt, še temeljito preučujemo, Slovenija meni, da je ta dobra osnova za nadaljevanje pogajanj, ki bodo zelo zahtevna. »Po hitrem pregledu se pojavlja veliko vprašanj, na katera moramo najti odgovore, da bodo ukrepi delovali v praksi.«

»Naš prvi korak mora biti oblikovanje političnega dogovora na najvišji ravni o ključnih elementih pakta, predvsem o novem solidarnostnem mehanizmu ter elementih odgovornosti v okviru postopkov na zunanji meji EU,« je povedal minister in dodal, da bi »hkrati morala delovna telesa čim prej začeti obravnavo zakonodajnih predlogov.«

Glede prednostne obravnave nekaterih dosjejev se je minister Hojs strinjal s predsedstvom, da bi na ravni EU poskusili najprej doseči dogovor o tistih, pri katerih smo v preteklosti že dosegli napredek. »V mislih imam predvsem predlog Uredbe o agenciji EU za azil, s čimer bomo dali agenciji EASO potrebna orodja za krepitev operativnega dela in podpore državam članicam.«

Za Slovenijo je pri oblikovanju celovite migracijske politike pomembno krepiti upravljanje zunanjih meja in predvsem evropsko politiko vračanja. »Bolj se moramo osredotočiti na učinkovito EU politiko vračanja in zagotoviti ustrezne pogoje za življenje v tretjih državah, da ljudje ne bodo prihajali v EU, šele nato se lahko pogovarjamo o relokaciji.« Minister je podprl predlog o izvajanju učinkovitih postopkov na meji, s čimer bomo zagotavljali zaščito tistim, ki jo potrebujejo, in hitro vračali osebe, ki do nje niso upravičene. To bo močno vplivalo na kredibilnost celotnega sistema mednarodne zaščite.

Minister je podprl predlog nemškega predsedstva, da se ministri srečajo spet novembra, saj bo to pripomoglo k lažjemu iskanju rešitev. Ob koncu je še dodal, da bo Slovenija k pogajanjem pristopila konstruktivno in si prizadevala za čimprejšnjo dosego kompromisnih rešitev.

Drugi del zasedanja bodo ministri namenili evropskemu policijskemu partnerstvu. Slovenija podpira to nemško iniciativo. Sodelovanje na področju policijskega dela je namreč treba nadgraditi, če želimo še naprej uspešno zagotavljati varnost državljanom. Rešitve za učinkovitejšo izmenjavo informacij, uporabo umetne inteligence pri policijskem delu in tesnejše sodelovanje z našimi partnerji po svetu potrebujemo čim prej. Tudi trenutna situacija s pandemijo novega koronavirusa nam je pokazala, da komunikacijske rešitve in praktična orodja potrebujemo že danes. Slovenija se strinja s predlaganimi nadaljnjimi koraki predsedstva in si želi, da bi se prvi konkretni rezultati pokazali že v letu ali dveh.

Na dnevnem redu ministrov bo tudi krajša točka o sodelovanju s tretjimi državami, zlasti Severno Afriko in Zahodnim Balkanom.