V Sloveniji je v pripravi Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda (Strategija), ki v središče postavlja pravičen prehod dveh slovenskih regij, ki sta močno zaznamovani s premogovništvom – Savinjsko-Šaleške (SAŠA) regije in Zasavske regije.

S pripravo Strategije bo Slovenija  opredelila nekatere ključne srednjeročne odločitve, ki bodo najbolj prizadetim regijam omogočali postopen in pravičen proces dolgoročnega energetskega, okoljskega, gospodarskega in družbenega prestrukturiranja kot posledice prehoda s premoga. Hkrati bo Slovenija s sprejemom Strategije naredila pomemben korak k podnebno nevtralni družbi.

Ključni namen Strategije je:

1. opredeliti premogovne regije in določiti letnico izstopa iz premoga;
2. opredeliti proces izstopa iz premoga z določitvijo scenarija za celovito družbeno in gospodarsko prestrukturiranje SAŠA regije in Zasavske regije v skladu z načeli pravičnega prehoda;
3. identificirati ustrezne vire na nacionalni in EU ravni ter način upravljanja procesa pravičnega prehoda;
4. opredeliti ključne vidike zapiranja Premogovnika Velenje v tehničnem smislu, z vidika vpliva na zaposlene in skupnost ter z vidika varovanja in ohranjanja okolja;
5. ustvarjati sinergije pri izvajanju pravičnega prehoda med regijama, preko skupnih projektov, prenosa dobrih praks in izkušenj.

Osnutek Strategije temelji na podrobni analizi ključnih izzivov in priložnosti obeh regij, ki je predmet ločenega analitičnega poročila. Pri pripravi tega je bil uporabljen pristop »od spodaj navzgor«, ki je aktivno vključeval ključne deležnike obeh regij. Prek intervjujev, terenskih obiskov, fokusne skupine in individualnih posvetovanj so svoje poglede, podatke in mnenja delili predstavniki sindikatov, občin, nevladnih organizacij, regionalnih in območnih razvojnih agencij, formalnega in neformalnega izobraževanja, energetske družbe, gospodarstva, ministrstev, državnih agencij, inštitutov in evropskih institucij.

Zbrani podatki so bili uporabljeni za pripravo strateške ocene zrelosti regij, ki je pokazala, kje so ključne prednosti, slabosti, izzivi in priložnosti regij. Na podlagi tega so bili oblikovani trije scenariji za obe regiji.

V SAŠA regiji, so bili scenariji postavljeni okrog predlaganih letnic prenehanja rabe premoga. V Zasavju, kjer ni več delujočih rudnikov in termoelektrarne, pa so bili scenariji oblikovani okrog možnega nadaljnjega socialno-ekonomskega prestrukturiranja regij. Vsak scenarij je bil preučen po štirih kategorijah pravičnega prehoda, t.j. gospodarstvo, energetika, ljudje in okolje.

Osnutek Strategije podaja dolgoročen pogled na razvoj premogovnih regij in se osredotoča na opredelitev strateških in operativnih ciljev družbenega in gospodarskega prestrukturiranja teh regij. Opredeli tudi vire financiranja za tri ključna področja (to so: financiranje dejavnosti zaprtja Premogovnika Velenje; izvajanje ukrepov za družbeno in gospodarsko prestrukturiranje; in financiranje okvira upravljanja pravičnega prehoda) in predlaga model upravljanja.

Med izhodišči osnutek Strategije sicer kot pomembno dejstvo upošteva pomen premogovništva v slovenski energetiki, zlasti vlogo TEŠ v slovenskem elektroenergetskem sistemu, ni pa namen sprejema Strategije iskanje rešitev za zanesljivo in cenovno konkurenčno oskrbo z električno energijo v Sloveniji po zaprtju TEŠ. Ta problematika se naslavlja v okviru NEPN in v nadaljevanju v okviru priprave Energetskega koncepta Slovenije. Opredelitev letnice izstopa iz premoga se bo tako smiselno upoštevala pri prihodnji prenovi strateških dokumentov na področju energetske in podnebne politike.

• Osnutek Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, oktober 2020

Na podlagi osnutka Strategije se je v septembru že začela njena celovita presoja vplivov na okolje. V prvi fazi vsebinjenja bo Ministrstvo za infrastrukturo skupaj z izvajalcem priprave osnutka okoljskega poročila pripravilo več delavnic in aktivnosti. Spletna posvetovanja bodo potekala med 15. in 20. oktobrom 2020. 

Sledi priprava osnutka okoljskega poročila in po pozitivnemu mnenju Ministrstva za okolje glede ustreznosti tudi javna obravnava osnutka strategije in okoljskega poročila. Informacije bodo sproti objavljene na Portalu Energetika.

Septembra je Komisija objavila skupno oceno nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN-ov) držav članic za obdobje 2021–2030. V njej za področje pravičnega prehoda ugotavlja, da »je 21 držav članic že opustilo uporabo premoga (Estonija, Latvija, Litva, Belgija, Malta, Luksemburg, Ciper) ali pa se je zavezalo k postopni opustitvi premoga (vključno z lignitom in šoto), pri čemer so v NEPN določile konkretne datume. Dve državi članici (Slovenija, Češka) še razmišljata o postopni opustitvi premoga, štiri (Poljska, Romunija, Bolgarija, Hrvaška) pa je še ne načrtujejo. V tem okviru naj bi se uporaba premoga do leta 2030 v primerjavi z letom 2015 zmanjšala za 70 %, električna energija iz obnovljivih virov pa bo predstavljala 60 % električne energije, proizvedene v EU.«

Poljska je v septembru posodobila energetsko strategijo, ki jo mora potrditi še parlament, s katero si je zadala cilj zmanjšati delež premoga v proizvodnji električne energije do leta 2030 na 37-56 % in do leta 2040 na 11-28 % (odvisno od cene stroška emisij) (Euractiv, 9. september 2020).