Skoči do osrednje vsebine

Vlada je potrdila osnutek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost

  • Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko
Vlada se je na današnji seji seznanila in potrdila osnutek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornosti, ki bo podlaga za koriščenje sredstev Sklada za okrevanje in odpornost - RRF. Sloveniji je v tem okviru na voljo 5,2 milijarde evrov, od tega 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev.

Voditelji držav članic so na Evropskem svetu 21. julija 2020 sprejeli dogovor glede Večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in Instrumenta za okrevanje »NextGenerationEU«. Slovenija si je izpogajala izjemen razvojni okvir evropskega financiranja. Na časovnici do leta 2029 bo upravičena do okvirno 10,2 milijarde evrov. Dogovor prinaša obsežna dodatna sredstva za Slovenijo, ki bodo olajšala okrevanje po krizi COVID-19 in spodbudila investicije v zeleni in digitalni prehod.

Slovenija bo lahko v naslednjih šestih letih iz Instrumenta za okrevanje koristila okvirno 5,7 milijarde evrov. Poleg sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF) v višini 5,2 milijarde evrov bo lahko črpala tudi 312 milijonov evrov iz pobude React-EU, 129 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod, in 68 milijonov evrov za Razvoj podeželja.

Potem ko je vlada 27. avgusta 2020 potrdila Izhodišča za pripravo nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju: načrt), v katerih je opredelila okvirne vsebine oziroma predvidena področja financiranja iz sredstev RRF, je danes potrdila osnutek načrta.

Reforme in strukturne spremembe

Osnutek načrt izhaja iz reform in strukturnih sprememb na petih področjih, ki jim sledijo naložbe, ki bodo reforme in strukturne spremembe podprle.  Osnutek načrta za podporo reformam predvideva skupaj 334 milijonov evrov nepovratnih sredstev, projektom pa 1,705 milijarde evrov nepovratnih in 2,933 milijarde evrov povratnih sredstev.

Struktura po petih področjih je sledeča:

  • največji delež zavzema trajnostni in zeleni prehod, in sicer 705 milijonov evrov nepovratnih in 1, 600 milijarde evrov povratnih sredstev;
  • sledi podporno okolje za podjetja z 191 milijonov evrov nepovratnih in 828 milijonov evrov povratnih sredstev;  
  • za področje digitalizacije (Digitalna Slovenija) je predvidenih 347 milijonov evrov nepovratnih in 205 milijonov evrov povratnih sredstev;
  • področju izobraževanja (na znanju temelječa družba) namenjamo 322 milijonov evrov nepovratnih in 105 milijonov evrov povratnih sredstev,
  • turizmu in kulturi pa 140 milijonov evrov nepovratnih in 200 milijonov evrov povratnih sredstev.

 

Razdelitev sredstev RRF po razvojnih stebrih - nepovratni del

Graf – Razdelitev nepovratnih sredstev RRF po razvojnih stebrih: trajnostni in zeleni prehod (705 milijonov evrov oz. 42 %); podporno okolje za podjetja (191 milijonov evrov oz. 11 %);  digitalna Slovenija (346 milijonov evrov oz. 20 %); na znanju temelje

Razdelitev nepovratnih sredstev RRF po razvojnih stebrih

Načrt bo zagotovil obsežno finančno podporo reformam/strukturnim spremembam in naložbam, s ciljem ublažiti gospodarski in socialni učinek pandemije koronavirusa ter narediti gospodarstvo, javni sektor in družbo kot celoto bolj trajnostno, odporno ter bolje pripravljeno na izzive, ki jih predstavljajo zeleni in digitalni prehodi.

Pri pripravi načrta vlada upošteva Priporočila Evropske komisije Sloveniji k nacionalnemu programu reform, Poročilo o razvoju 2020 (Urad za makroekonomske analize in razvoj), Ekonomski pregled za Slovenijo 2020 (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj) in številne nacionalne strateške dokumente. Prav tako sledi smernicam za pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje, ki jih je na države članice naslovila Evropska komisija. Smernice med drugim predvidevajo, da države članice zagotovijo vsaj 37 odstotkov ukrepov za izpolnjevanje podnebnih ciljev in 20 odstotkov digitalnih ciljev.

Neformalno usklajevanje vsebin RRF z Evropsko komisijo že poteka. Osnutek načrta bo v prihodnjih mesecih predmet usklajevanj, v formalno potrditev pa bo na Evropsko komisijo posredovan do 20.decembra letos.