Vrh spretnosti 2020 – globalna razprava o strategiji spretnosti za svet v okrevanju
- Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Sodelovali so visoki predstavniki iz 36 držav s celega sveta in organizacij UNESCO, OECD, Svet Evrope in Evropske komisije. | Avtor: Tamino Petelinšek, STA
Slovenija je ta dogodek, z veliko udeležbo tujih gostov z vsega sveta, pripravila na predlog in povabilo Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Razpravi so se pridružili tudi visoki predstavniki oziroma predstavnice mednarodnih organizacij UNESCO ter Sveta Evrope in najvišji predstavniki Evropske komisije - podpredsednik komisije Margaritis Schinas, v imenu komisarke za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade, Mariye Gabriel generalna direktorica Themis Christophidou ter komisar za delovna mesta in socialne pravice, Nicolas Schmit.
Slovensko delegacijo je vodila ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Simona Kustec. Na dogodku pa so sodelovali še štirje predstavniki Vlade Republike Slovenije, in sicer minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Janez Cigler Kralj, minister za javno upravo, Boštjan Koritnik, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, Simon Zajc in v imenu ministra za zdravje, dr. Tomaža Gantarja v. d. generalne direktorice Direktorata za zdravstveno varstvo, mag. Marija Magajne.
Poleg ministrice prof. dr. Simone Kustec, ki je vodila slovensko delegacijo, so na konferenci sodelovali še štirje vladni predstavniki. | Avtor: Tamino Petelinšek, STA
Zbrane sta uvodoma nagovorila predsednik Vlade Republike Slovenije, Janez Janša in namestnik Generalnega sekretarja OECD, Ulrik Vestergaard Knudsen.
Vsi udeleženci Vrha spretnosti so pozdravili namero in izvedbo mednarodne konference, saj je bila tako spodbujena globalna razprava o vlogi izobraževanja in spretnosti z vidika okrevanja in izhodu iz razmer, ki nam jih povzroča koronavirusna bolezen. Gosti so razpravljali o tem, kako lahko politike, tako nacionalne kot globalne, pripomorejo k spodbujanju kulture in razvoju sistemov vseživljenjskega učenja, tudi v luči globalnega spopadanja z aktualnimi razmerami.
V uvodu je udeležence konference nagovoril Janez Janša, predsednik Vlade Republike Slovenije | Avtor: Tamino Petelinšek, STA
Ministrica dr. Simona Kustec je v svojem nagovoru najprej izpostavila, da jo veseli, da se je v razpravi zbralo toliko udeležencev. Panelni del je poleg več kot 300 udeležencev virtualnega Vrha preko spleta namreč spremljalo še kar 430 posameznikov iz celega sveta. »Česa se za naše prihodnje odločanje lahko naučimo iz preteklosti? Kateri ukrepi in katere politike bodo omogočili, da bodo izobraževanje in spretnosti prepoznani kot sestavni del rasti in trajnostnega razvoja? Vsekakor so to tiste politike, ki bodo služile končnim uporabnikom - našim otrokom, zaposlenim, brezposelnim, mladim in starejšim, učiteljem in učencem. Moramo jim prisluhniti in skupaj prepoznati izzive, s katerimi se soočajo«, je dejala ministrica prof. dr. Kustec.
Razprava je opozorila na dejstvo, da je koronakriza povzročila veliko škodo. Na vseh področjih družbe in je izhod iz krize lahko le skozi povezovanje in sodelovanje, tako na nacionalni kot globalni ravni. »Smo pred skupnimi izzivi. Naša skupna odgovornost je, da odpremo razpravo o novi viziji znanja in spretnosti za prihodnost ter da znotraj nje zaščitimo vlogo izobraževanja in njegove osrednje vloge v procesu okrevanja. Uspemo lahko le skupaj,« je še izpostavila ministrica ter za konec udeležence ponovno pozvala k nadaljevanju skupaj začrtane poti, k razvoju učinkovitih sistemov vseživljenjskega učenja, saj smo odgovor na krizo lahko le opolnomočeni posamezniki, opremljeni z znanjem in različnimi spretnostmi.
Ministrica prof. dr. Simona Kustec in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. | Avtor: Tamino Petelinšek, STA
OECD bo povzetke in prispevke držav združil in pripravil predvidoma do božiča. Sklenili so, da je pred nami vrsta vprašanj - kako naprej z izobraževalnimi sistemi, gospodarskim razvojem, življenjem v družbi, da bo svet zmogel in znal preseči trenutno stanje in zaživeti v trajnosti in skupnem dobrem.