Ministrica za pravosodje mag. Lilijana Kozlovič je pozdravila današnje srečanje, »saj je prav, da se slišimo. Prav je, da preverimo, kako delujejo sistem zavor in ravnovesja znotraj načela delitve oblasti.« Dejstvo namreč je, da so se ravnovesja, ne samo pri nas, ampak tudi zaradi različnih geopolitičnih povezav, nedvomno spremenila, zato jih je treba skrbno načrtovati in skrbeti za to, da ta ravnovesja ostanejo. »Pomembno pa je, da se slišimo, kako kdo od nas ta ravnovesja razume. Kot ste rekli, trenja znotraj sistema zavor in ravnovesij obstajajo in do določene mere pomenijo tudi demokratični proces. Pomembno pa je, da vemo, kdaj ta proces preseže in škoduje morebiti javnemu interesu.« Zato ni vsaka kritika ene veje oblasti avtomatično nedopusten poseg v drugo vejo oblasti. »Z drugimi besedami: tudi neodvisnost sodstva ne pomeni, da se o njem ne moremo in ne smemo pogovarjati.  Pomembno pa je, da se pogovarjamo in se slišimo na konstruktiven način,« je izpostavila ministrica.

Po zaključku epidemije smo imeli številna srečanja z različnimi pravosodnimi deležniki, še posebej s sodstvom. »Pogovarjamo se, kako povečati odprtost, kako povečati dostopnost, kako reševati dolge sodne postopke, o ocenjevanju, napredovanju. Vsega tega se zavedajo tudi v sodstvo. Zavedajo se, da so spremembe potrebne.« Na ministrstvu intenzivno pripravljamo spremembe sodne zakonodaje, tudi državnotožilske. Nedvomno bo javna razprava priložnost za morebitno še dodatno izboljšanje tega, kar trenutno pripravljamo.

V nadaljevanju se je ministrica dotaknila tudi Poročila Evropske komisije o vladavini prava, ki ga razume kot priložnost za razpravo na nacionalni in tudi evropski ravni. »Poročilo je povedalo, kaj je v sodstvu dobro. Nam je pa tudi nastavilo ogledalo, v katerih segmentih je treba zadeve izboljšati: večja odprtost, večja dostopnost – digitalizacija, kar je postala ena temeljnih agend Evropske komisije, predvsem pa imamo v procesih, ki so za javnost najbolj občutljivi (gospodarski procesi, pranje denarja, bančni kriminal), še veliko priložnosti na ravni celotne verige pravic (tako na strani policije, državnega tožilstva kot tudi sodstva). In vse te vsebine skupaj naslavljamo.

Ministrica je opozorila še na en element. Slovenija je članica EU in Sveta Evrope, kar pomeni, da imamo vzpostavljeno nadnacionalno kontrolo sodstva. »Zdi se mi pomembno, da so naša sodišča in da smo tudi na vladi veliko bolj vpeti in spremljamo dogajanje prav na tej kontroli – govorim o Sodišču EU. Ravno tako je naše sodstvo vključeno v različne mehanizme ocenjevanja in zdi se mi, da se tudi tukaj nekoliko ravnovesja spreminjajo. Kajti ocenjevanje se velikokrat opravi tudi brez same udeležbe sodstva.«

V zaključku je ministrica poudarila pomen medsebojnega dialoga: »Pomembno se mi zdi, da se pogovarjamo, da se slišimo. Prav je, da imamo različna stališča. Prav pa je, da danes dosežemo dogovor o določenih načinih nadaljnjega sodelovanje, saj bomo s sodelovanjem naredili napredek tako na sodstvu kot tudi na ostalih področjih.«