V okviru razprave o osnutku sklepov za zasedanje Evropskega sveta, ki bo 15. in 16. oktobra 2020 v Bruslju, je državni sekretar Dovžan poudaril pomen koordinacije ukrepov za zajezitev epidemije covida-19. Osnutek sklepov s področja podnebnih sprememb, ki predvideva zvišanje cilja Unije za znižanje emisij do leta 2030 za 55 % glede na raven v letu 1990, je ocenil kot sprejemljiv, če bodo pri tem ustrezno upoštevane nacionalne okoliščine. Pri tem je posebej izpostavil pričakovanje, da se poišče ustrezne rešitve glede nacionalnih ciljev v posameznih sektorjih, še zlasti v prometu. Omenil je, da predlagani cilj EU ne sme vnaprej določiti povečanja nacionalnih ciljev v posameznih sektorjih, še posebej ne glede obnovljivih virov. Navedel je, da ima Slovenija z 38 % površine najvišji delež varovanih območij v sklopu Nature 2000 in se zato sooča z omejitvami pri uvajanju novih obnovljivih virov energije. Državni sekretar je poudaril, da imajo države članice pravico do oblikovanja lastne energetske mešanice. Izpostavil je, da je stroškovna učinkovitost pomembno načelo pri doseganju novega cilja, pri čemer je treba upoštevati različna izhodišča držav članic kot tudi načela pravične tranzicije, tehnološke nevtralnosti in solidarnosti. Evropsko komisijo je pozval k predložitvi ocene vplivov v državah članicah in glede sektorskih ciljev. Zavzel se je za usmerjanje finančnih sredstev v razvoj tehnologij za podnebno-nevtralni prehod in za spodbujanje dodatnih privatnih investicij na tem področju.

Svet za splošne zadeve je v okviru rednega letnega dialoga o vladavini prava pozornost namenil prvemu letnemu poročilu Komisije o stanju vladavine prava v EU za obdobje od januarja 2019. Poročilo temelji na pregledu štirih področij v EU in v državah članicah: neodvisnosti pravosodja, okvirju za boj proti korupciji, pluralnosti medijev in področju institucionalno-ustavnih zadev. Državni sekretar Dovžan je pozdravil napor Evropske komisije pri pripravi prvega poročila, ki kaže da se države članice na področju vladavine prava soočajo z različnimi izzivi. Izpostavil je skupno odgovornost držav in institucij EU za napredek na področju vladavine prava. Zavzel se je za razpravo o nadaljnji izpopolnitvi metodologije v smeri bolj poglobljenega pristopa. Prav tako je ocenil, da bi v prihodnje poročilo lahko vsebovalo tudi posebno poglavje o institucijah EU, ki so pomemben akter na področju vladavine prava.

Svet za splošne zadeve se je seznanil tudi s stanjem v pogajanjih med EU in Združenim kraljestvom o prihodnjih odnosih. Glavni pogajalec EU Michel Barnier je člane Sveta za splošne zadeve obvestil, da še vedno obstajajo odprta nekatera ključna vprašanja, tudi glede določil o enakih konkurenčnih pogojih, ribištva ter strukture upravljanja bodočega partnerstva. Opozoril je, da se časovni okvir za potrditev dogovora zožuje, pri čemer pa Evropska unija ostaja enotna in zavezana iskanju dogovora.

Ministri in državni sekretarji so brez razprave potrdili priporočila Sveta o usklajenemu pristopu glede omejitev prostega pretoka, ki so bile uvedene v državah članicah kot odgovor na pandemijo covida-19. Seznanili so se tudi s stanjem v pogovorih predsedstva z Evropskim parlamentom glede dogovora o Večletnem finančnem okviru za obdobje 2021-2027 ter s potekom priprav na Konferenco o prihodnosti Evrope.