Uredba o koncesiji za rabo reke Save za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah Moste, Mavčiče in Medvode

Vlada je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o koncesiji za rabo reke Save za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah Moste, Mavčiče in Medvode. Z odločbo z dne 13. 3. 2003 je bila koncesija podeljena družbi Savske elektrarne (koncesionar), Ljubljana d. o. o., Medvode. Koncesijska pogodba je bila sklenjena 20. 11. 2003 za obdobje 50 let. Koncesionar je na Ministrstvo za okolje in prostor podal predlog za spremembo letne potencialne energije, določene za hidroelektrarno Mavčiče. Potencial se zniža za bruto potencial kasneje zgrajene male hidroelektrarne Mavčiče, na način da se od 96,5 gigavatnih ur odšteje bruto potencial v višini 0,585 gigavatnih ur potenciala, kar ustreza potencialu te male hidroelektrarne. S tem se usklajuje tudi plačilo vodnega povračila, saj se je pred to spremembo potencial male hidroelektrarne zaračunaval dvakrat. S spremembo Uredbe se celotna potencialna energija, določena za hidroelektrarno Mavčiče ustrezno zniža za potencialno energijo male hidroelektrarne Mavčiče. Letna potencialna energija določena za hidroelektrarno Mavčiče bo po spremembi tako 95,915 gigavatnih ur.

Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poletnih neurij s poplavami v letu 2019

Vlada je sprejela Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poletnih neurij s poplavami v letu 2019. Ugotovljeno je, da skupna končna ocena neposredne škode znaša 49,8 milijona evrov ter v vseh štirih posameznih naravnih nesrečah v preteklem letu presega 0,3 promile načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2019 (3.106.116,00 evrov) in je tako dosežena meja za pomoč v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo Program odprave neposredne škode na stvareh zaradi poletnih neurij s poplavami v letu 2019, v skupni višini 14.900.000,00 evrov. V poletnem obdobju leta 2019 so namreč Slovenijo prizadele štiri naravne nesreče, ki so bile zajete v oceno škode in jih je obravnavala Vlada Republike Slovenije, in sicer: močno neurje s poplavami in točo 22. in 23. junija 2019,  neurja s poplavami, močnim vetrom in točami med 2. in 4. julijem 2019, neurja s poplavami, močnim vetrom in točami 7. in 8. julija 2019 in neurja s poplavami, močnim vetrom in točami med 24. in 26. avgustom 2019. V letu 2020 je za ta namen predvideno 3, 5 milijona evrov. Letos bo obnova potekala na najbolj prioritetnih objektih,  in sicer na področju vodne infrastrukture na zagotavljanju pretočnosti poškodovanih vodotokov in nujna sanacija brežin zaradi zajed, na področju lokalne cestne infrastrukture izvedba nujnih ukrepov pri sanaciji zemeljskih plazov. V prihodnjih letih sledi obnova poškodovanih stavb in poškodovanih kulturnih spomenikov.

Odgovor na poslanko vprašanje v zvezi s Strategijo Evropske unije za biotsko raznovrstnost do 2030  

Vlada je sprejela Odgovor na pisno vprašanje poslanca Franca Trčka v zvezi s Strategijo Evropske unije (EU) za biotsko raznovrstnost do 2030. V odgovoru na vprašanje, s katerimi vse finančnimi instrumenti se bo tako na ravni EU kot v Sloveniji financirala predlagana vsebina strategije zagotavljanja biotske raznovrstnosti, je med drugim pojasnjeno, da Evropska komisija poudarja, da bo treba za uresničevanje strategije (stroške ocenjuje na 20 milijard EUR letno) čim bolj izkoristiti vse zadevne programe EU in instrumente financiranja, tudi v okviru različnih programov v naslednjem dolgoročnem proračunu EU (vključno s skupno kmetijsko politiko, skladi kohezijske politike, programom Obzorje Evropa, Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo, programom LIFE in skladi za zunanje delovanje). Poleg tega bo precejšen delež od 25 % proračuna EU, ki je namenjen podnebnim ukrepom, namenjen biotski raznovrstnosti in naravnim podnebnim rešitvam, saj bo obnova narave znatno prispevala k izpolnjevanju podnebnih ciljev. Vlada RS pa namerava financiranje te strategije omogočati skladno s sprejetimi zakonskimi, programskimi in drugimi akti, zlasti Nacionalnim programom varstva narave, ki je del nedavno sprejete Resolucije o Nacionalnem programu varstva okolja (ReNPVO20-30). Financiranju teh vsebin namenja del sredstev iz integralnega proračuna ter Podnebnega sklada in Gozdnega sklada.

V odgovoru na vprašanje glede povišanja deleža strogo zavarovanih območij je pojasnjeno, da Evropska komisija v Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do 2030 predlaga državam članicam, da se zavežejo k strogemu varstvu 30 % vseh do leta 2030 zavarovanih območij (teh naj bi bilo takrat 30 % površine evropskega ozemlja EU, skupaj naj bi bilo torej v strožjem varstvu 10% ozemlja EU). 30 % zavarovanih območij na ravni EU naj bi bilo zavarovanih za namene ohranjanja biotske raznovrstnosti, temelj pa predstavlja omrežje Natura 2000. Vlada odgovarja tudi, da se ugodno stanje ohranjenosti, predvsem večine gozdnih vrst in habitatnih tipov, da dosegati na območjih Natura 2000 s prilagojeno rabo naravnih virov, torej ne s strogim varstvom. V gozdovih je dolgoletno sonaravno poseganje v prostor pripeljalo do ugodnega stanja številnih vrst in habitatnih tipov, potreba po prepuščanju naravnim procesom obstaja zgolj za nekatere zelo specializirane vrste v manjšem obsegu. Nadalje velik del območij Natura 2000 v Sloveniji potrebuje poseganje, če naj se tam ohranijo vrste in habitatni tipi, ki so jih države članice EU z omrežjem Natura 2000 zavezane ohranjati, zlasti to velja za območja travniških in drugih ekstenzivnih kmetijskih površin, ki bi se drugače zarastla. Vlada ponovno poudarja. da gre za cilje na ravni EU in da Slovenija s 40 % zavarovanih območij in Nature 2000 (največ med državami članicami EU) že nadpovprečno prispeva k temu skupnemu cilju. Glede na to vlada meni, da je na podlagi strokovnih argumentov treba doseči nekaj povečanja površin strogega varstva znotraj območij Natura 2000, kjer to prispeva k njihovemu boljšemu upravljanju (nova zavarovanja, ki so predvidena v Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–203, kakor tudi v povečanju površine gozdnih rezervatov).

Stališče  Republike Slovenije do  krepitve evropskih podnebnih ambicij do leta 2030 - Vlaganje v podnebno nevtralno prihodnost v korist naših državljanov

Vlada je sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij - Krepitev evropskih podnebnih ambicij do leta 2030 - Vlaganje v podnebno nevtralno prihodnost v korist naših državljanov. Slovenija pozdravlja sporočilo Evropske komisije “Krepitev evropskih podnebnih ambicij do leta 2030”, v katerem predlaga vsaj 55 odstotno neto znižanje emisij toplogrednih plinov na ravni Evropske unije (EU) do leta 2030. Omenjeno sporočilo bo sprožilo dobrodošlo razpravo o podnebno-energetskih ambicijah EU do leta 2030. Slovenija meni, da je potrebna čimprejšnja jasnost o novem cilju do leta 2030 zaradi ustreznejšega načrtovanja ukrepov in naložb, kot tudi za uravnoteženo doseganje dolgoročnega cilja podnebne nevtralnosti na ravni EU do leta 2050. Slovenija podpira predlagan cilj vsaj 55 odstotnega zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (TGP) na ravni EU do leta 2030, ob predpostavki, da se pri implementaciji politik in ukrepov za doseganje novega cilja do leta 2030 upoštevajo nacionalne značilnosti in različni izhodiščni položaji držav članic. Vsaka država članica mora še naprej imeti pravico do izbire lastne energetske mešanice in izbire najustreznejših tehnologij. Med pogajanji se bo Slovenija, ki ima največji delež območja Natura 2000 v EU, zavzemala za upoštevanje velikega prispevka k evropskim ciljem ohranjanja biotske raznovrstnosti ter hkratno upoštevanje s tem povezanih določenih omejitev pri doseganju nacionalnih ciljev na področju obnovljivih virov energije (OVE). Slovenija bo tekom pogajanj prav tako opozarjala, da povečevanje deleža OVE v sektorju prometa ni mogoče brez celovite rešitve na EU ravni na področju goriv. Slovenija ob tem opozarja, da podpora zvišanju skupnega cilja 2030 na ravni EU ne sme prejudicrati zvišanja nacionalnih ciljev v posameznih sektorjih. Slednje bo predmet pogajanj v procesu napovedane revizije podnebno-energetske zakonodaje v letu 2021.

Slovenija pozdravlja predvidene finančne mehanizme v podporo ukrepom in načrtom za izvajanje novega cilja in predvideni 30 odstotni delež Večletnega finančnega okvirja in Instrumenta za okrevanje za podnebne ukrepe. Hkrati si bo Slovenija prizadevala za spodbujanje zasebnih naložb v nizkoogljične tehnologije, raziskave in inovacije, ki bodo pripomogle k blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe. Predvideno financiranje mora upoštevati tudi izhodiščne razlike med državami članicami, ter načelo pravičnega prehoda in solidarnosti med državami članicami. Politike in ukrepi za doseganje novega cilja morajo zagotavljati vidik stroškovne učinkovitosti in prispevati h konkurenčnosti evropskega gospodarstva in gospodarstva držav članic na svetovnih trgih.

 Nenazadnje Slovenija meni, da je pomembno, da EU posodobi cilj zmanjševanja TGP za obdobje do leta 2030 tudi v luči pogajanj na mednarodni ravni, ter s tem pravočasno potrdi posodobljen Nacionalno določen prispevek EU in ga do konca letošnjega leta posreduje sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC). S tem bo EU še naprej z zgledom ohranjala vodilno vlogo v mednarodnih podnebnih pogajanjih ter utrla pot naslednjemu zasedanju pogodbenic podnebne konference (COP26) novembra 2021 v Glasgowu.