Sklep o določitvi Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve za zavezanca za obvezno organiziranje varovanja

Vlada je določila Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve kot zavezanca za obvezno organiziranje varovanja.

Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve je na podlagi šestega odstavka 13. člena Zakona o kritični infrastrukturi kot upravljavec kritične infrastrukture Republike Slovenije v sektorju prehrane zavezan organizirati obvezno varovanje

Zavod vzpostavi in izvaja ukrepe varovanja v skladu s predpisi in standardi stroke na področju zasebnega varovanja:

• stalen vizualni nadzor in nadzor varovanega območja prek video nadzornega sistema,
• občasna fizična kontrola posameznih objektov in območij,
• stalna vstopna in izstopna kontrola zaposlenih,
• stalna vstopna in izstopna kontrola obiskovalcev z ugotavljanjem istovetnosti in vodenjem evidence,
• vgrajeni morajo biti sistemi tehničnega varovanja,
• pri izvajanju varovanja in zagotavljanju varnosti zavezanec sodeluje s pristojnimi državnimi organi, ki so zavezancu dolžni nuditi pomoč v skladu z zakonskimi pooblastili in svojimi pristojnostmi. V primeru naravnih in drugih nesrečah, v krizi, izrednem stanju in vojni je potrebno ravnati skladno s predpisi, ki urejajo navedena stanja.
• izvedba ukrepov po Zakonu o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 17/11) in ukrepov, ki so določeni s posebnimi predpisi, če je varovanje urejeno s temi predpisi in ti predpisi vsebujejo vsaj enakovredne postopke, naloge in varnostne ukrepe, kot Zakon o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 17/11), skladno z oceno stopnje ogroženosti in načrtom varovanja.

Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve organizira varovanje ter pripravi in potrdi načrt varovanja v 12 mesecih od dneva sprejetja tega sklepa in o tem, v 15 dneh od potrditve načrta varovanja, obvesti Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvo za notranje zadeve.

Uvrstitev treh novih projektov v Načrt razvojnih programov – “Raziskave v kmetijstvu in gozdarstvu”

Vlada je sprejela sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2020-2023 uvrstijo projekti, ki sodijo v skupino projektov 2330-13-S007 »Raziskave v kmetijstvu in gozdarstvu«, in sicer: 2330-20-0050 Troti ter njihov doprinos k genetskemu napredku, 2330-20-0051 Celoviti ukrepi za vodo v kmetijskih povodjih in 2330-20-0052 Nanopore odkriva biologijo bolezni rastlin.

2330-20-0050 Troti ter njihov doprinos k genetskemu napredku

V skladu z Resolucijo »Zagotovimo.si hrano za jutri« je cilj projekta razviti in ovrednotiti pristope v rejskih programih, ki bodo upoštevali različne deleže trotov iz nadzorovanih oziroma rodovniških virov na terenu in razviti simulacijo čebelarskega rejskega programa, ki bo upošteval posebnosti čebelje biologije ter bo omogočal ocenitev točnosti napovedovanja plemenski vrednosti. Namen je preučiti vpliv deleža trotov iz poznanega rodovniškega vira na zanesljivost napovedovanja plemenskih vrednosti in izdelati prostorski model ocenjevanja plemenskih vrednosti za ocenjevanje okoljskih vplivov na fenotipsko variabilnost. Rezultati projekta bodo neposredno aplikativni saj bodo izsledke projekta v prakso lahko prenesli upravljavci rejskih programov za različne rase čebel, vzrejevalci bodo spodbujeni k bolj doslednemu vodenju večjega števila linij matičarjev in trotarjev. Projekt je še posebej pomemben za področje vzrejevalcev matic, ki matice parijo na neizoliranih plemeniščih in bodo s poznanimi plemenskimi vrednostmi lahko bolje tržili svoje selekcijsko delo. 

2330-20-0051 Celoviti ukrepi za vodo v kmetijskih povodjih

V skladu z Resolucijo "Zagotovimo.si hrano za jutri" je cilj  projekta razviti različne metode in odpravo pomanjkanja podatkov za zmanjšanje negotovosti pri okoljskem vrednotenju podnebnih ukrepov s področja zadrževanja vode v tleh in varovanja tal pred erozijo in izdelati podrobne okoljske, socialne in ekonomske analize ukrepov, ki bodo nudili podporo pri odločanju in vključevanju ukrepov v okviru načrtov upravljanja z vodami in programa razvoja podeželja skupne kmetijske politike. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo rezultate lahko neposredno uporabilo pri pripravi ukrepov za upravljanje tal kot naravnega vira in prilagajanja kmetijstva strožjim okoljskim regulacijam in izrednim podnebnim razmeram. Izdelane bodo smernice in priporočila za svetovalce s področja kmetijstva, hidrologije in upravljanja z zemljišči.

2330-20-0052 Nanopore odkriva biologijo bolezni rastlin

V skladu z Resolucijo "Zagotovimo.si hrano za jutri" je cilj projekta analizirati in uporabiti sisteme za gojenje paradižnika kot študijo primera za prikaz uporabnosti nanopore HTS tehnologije pri dešifriranju kompleksnih rastlinskih bolezni, ki jih povzročajo virusi, ne glede na vrsto denoma, viroidi in fitoplazme. Raziskava bo vključila prosto rastoče rastline zunaj meja gojenja paradižnika, namakalnih vod in žuželčjih prenašalcev kot možnih poti prenosa patogenov, ugotovila trenutno stanje agrosistemov, vzpostavila protokole za uporabo tehnologije nanopore za analizo terenskih vzorcev. Izdelani bodo načrt in priporočila za izboljšanje proizvodnje paradižnika z nanopore sekvenciranjem za neposredno uporabo za pridelovalce paradižnika, fitosanitarne organe in znanstveno skupnost in priporočila za gojenje pri odkrivanju novih kompleksnih bolezni, novih patogenov in novih epidemioloških scenarijev.

Sklep Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Mednarodni organizaciji za trto in vino

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Mednarodni organizaciji za trto in vino.

Slovenija podpira Predlog sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Mednarodni organizaciji za trto in vino (OIV) oziroma na seji Generalne skupščine Mednarodne organizacije za trto in vino (Pariz, november 2020) v zvezi s predvidenim sprejetjem resolucij OIV, ki bi lahko imele pravni učinek na pravo Unije.

OIV je medvladna znanstvena in tehnična organizacija, dejavna v sektorju vinske trte, vina, pijač na osnovi vina, namiznega grozdja, rozin in drugih proizvodov vinske trte. Cilji OIV so:

• obveščanje o ukrepih, pri čemer se lahko upoštevajo pomisleki pridelovalcev, potrošnikov in drugih akterjev v sektorju proizvodov iz trte in vina,
• pomoč drugim mednarodnim organizacijam, ki se ukvarjajo z dejavnostmi standardizacije, in
• prispevanje k mednarodnemu usklajevanju obstoječih praks in standardov.

Republika Slovenija nima zadržkov v zvezi s sprejetjem predlaganih resolucij OIV na prihodnji Generalni skupščini Mednarodne organizacije za trto in vino.

Sklep Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v svetu članic Mednarodnega sveta za oljke (IOC), glede pristopa Republike Uzbekistan k Mednarodnemu sporazumu o oljčnem olju in namiznih oljkah iz leta 2015

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v svetu članic Mednarodnega sveta za oljke (IOC), glede pristopa Republike Uzbekistan k Mednarodnemu sporazumu o oljčnem olju in namiznih oljkah iz leta 2015. Slovenija Predlog sklepa Sveta podpira.

Vlada Republike Uzbekistan je 25. maja letos uradno zaprosila za pristop k Mednarodnemu sporazumu o oljčnem olju in namiznih oljkah. Zato je pričakovati, da bo svet članic Mednarodnega sveta za oljke na prihodnjem zasedanju sveta članic ali v okviru postopka za sprejetje sklepov sveta članic z izmenjavo pisem sprejel sklep glede pristopa Republike Uzbekistan.

Republika Uzbekistan razvija oljčne sektorje glede na porabo in namerava razviti proizvodnjo, zato bo njen pristop pod določenimi pogoji okrepil Mednarodni svet za oljke, zlasti glede poenotenja nacionalne in mednarodne zakonodaje o lastnostih oljčnih proizvodov, da se odstranijo vse trgovinske ovire.

Mednarodni svet za oljke ima trenutno 17 članic, Evropska unija pa ima 691 od skupno 1000 deležev.

Odgovor Vlade na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi s protitočno zaščito

Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi s protitočno zaščito in ga pošlje Državnemu zboru RS.

Vlada je 1. 9. 2020 prejela pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s protitočno zaščito. Poslanec uvodoma navaja, da naraščajoče število poletnih ujm v zadnjem desetletju predstavlja resen izziv vsem, ki se preživljajo s kmetijstvom in še posebej s sadjarstvom. Opozarja, da protitočne mreže postajajo nuja in sprašuje:

• s katerimi ustreznimi ukrepi finančne pomoči in davčne politike Vlada spodbuja protitočno zaščito poljščin, zelenjave in sadja
• ter kakšna so predvidena sredstva v rebalansu proračuna 2020 in v naslednjih dveh proračunih za te nujno potrebne ukrepe?

Vlada podaja naslednje odgovore na zastavljeni vprašanji poslanca:

Nevarnost pojava toče je v Sloveniji velika, naša država pa sodi med območja z največjo pogostostjo neviht v Evropi. Nevihte s točo na območju s površino okoli enega kvadratnega kilometra se v Sloveniji pojavijo vsako leto nekaj desetkrat. Nevihte, ki prizadenejo območje s površino okoli treh kvadratnih kilometrov, se pojavijo nekajkrat na leto, tiste z večjim obsegom pa vsakih nekaj let enkrat. Ob nevihtah škode na pridelkih ne povzroča le toča, ampak tudi močan veter in intenzivne padavine. V kolikor bi bilo mogoče nastanek toče preprečiti, pa ni mogoče preprečiti močnega vetra in intenzivnih nalivov, ki v večini primerov naredijo največjo škodo.

Vlada se zaveda, da sta najboljši obrambi pred posledicami toče zaščitna mreža in zavarovanje kmetijskih pridelkov, vendar zaščitnih mrež ni mogoče postaviti na vseh površinah.

Preventivni ukrepi za preprečitev/blažitev posledic neugodnih vremenskih razmer:

1. Sofinanciranje zavarovanja kmetijske proizvodnje

Najbolj učinkovit ukrep, s katerim lahko nadomestimo vsaj del izgube, je zavarovanje. Država si zato prizadeva, da bi kmetijska gospodarstva zavarovala kmetijske pridelke z dvigom sofinanciranja zavarovalnih premij. Delež podpore za sofinanciranje zavarovanja in obseg razpoložljivih sredstev se je v zadnjih letih, po letih zniževanja, postopno dvigoval. Delež podpore za sofinanciranje zavarovanja z letom 2019 znaša 50 % obračunane zavarovalne premije v skladu z uredbo, ki ureja sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva.

Sofinanciranje zavarovalne premije je izredno pomembno, saj se s tem spodbuja kmetijske pridelovalce, da zavarujejo svoje pridelke pred posledicami naravnih nesreč (toča, požar, udar strele, pozeba, poplave in vihar) ter živali za primer bolezni. Na ta način se tveganja zaradi škode ob naravnih nesrečah porazdelijo med državo, ki vstopa v sistem zavarovanja preko sofinanciranja zavarovalnih premij, zavarovalnice, ki ocenijo in izplačajo odškodnino za škode ter kmetovalca, ki nosi del škode v obliki odbitne franšize in plača del zavarovalne premije. S tem se zmanjšajo posledice naravne nesreče ter zagotovi stabilen dohodkovni položaj kmetijskih gospodarstev in kmetijstva.

Za leto 2020 je v sprejetem proračunu predvidenih 3.853.200 evrov pravic porabe za sofinanciranje zavarovalnih premij. Nedavno sprejeti rebalans proračuna za letošnje leto sredstva za ta namen dviguje na 4.853.200 evrov. V predlogih proračunov za leti 2021 in 2022 pa želimo sofinanciranju zavarovalnih premij nameniti 5.450.000 evrov.

2. Zaščitne mreže pred točo

Zaščitne mreže pred točo se uporabljajo v trajnih nasadih, predvsem v sadovnjakih. Večji del na novo posajenih sadovnjakov tako že vključuje tudi postavitev mreže.

Vlada RS se zaveda, da zaščitne mreže predi točo ne zagotavljajo 100 % učinkovitosti. Ravno tako niso primerne za večje površine pridelave zelenjave in poljščin, saj so stroški postavitve mrež visoki, tega pa cene pridelkov poljščin in zelenjave ne prenesejo.

Prav tako je postavitev zaščitne mreže pred točo manj primerna za vinograde, saj je zaradi konfiguracije terena postavitev mrež pogosto otežena ali celo onemogočena. V vinogradništvu se najbolj obnesejo bočne postavitve mreže proti toči, ki so tudi cenejše od klasičnih mrež, ki se uporabljajo v sadjarstvu. So pa tudi bolj primerne za obdelavo trt.

Vseh intenzivnih sadovnjakov v Republiki Sloveniji je 4.135 ha, od tega je 1.249 ha pokritih z mrežo. Iz tehničnih razlogov se mreže ne postavljajo na sadnih vrstah, kot so oreh, kostanj in leska.

V okviru izvajanja Programa razvoja podeželja 2007–2013 in 2014–2020 je bilo skupaj podprtih 758 naložb v mreže proti toči v skupni višini 8,39 milijonov evrov nepovratnih sredstev.

• Od 2007 do 2013: 379 naložb v višini 5,94 milijonov evrov
• Od 2014 do 2020: 379 naložb v višini 2,45 milijonov evrov

V okviru izvajanja Programa razvoja podeželja 2007–2013 in 2014–2020 je bilo skupaj podprtih 122 naložb v rastlinjake v skupni višini 3,16 milijonov evrov nepovratnih sredstev.

• Od 2007 do 2013: 15 naložb v višini 0,74 milijonov evrov
• Od 2014 do 2020: 117 naložb v višin 2,44 milijonov evrov

Trenutno je objavljen 15. javni razpis za podukrep 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2020. Namenjen je prilagoditvi kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe ter izboljšanju okolja. Sofinancirale se bodo naložbe v ureditev trajnih nasadov, nakup in postavitev mrež proti toči, nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajoče opreme. Podpora v obliki nepovratnih sredstev znaša 50 % upravičenih stroškov naložbe in se lahko poveča do 90 % za naložbe mladih kmetov ob hkratni vključenosti v ukrep Kmetijsko okoljska podnebna plačila oziroma ekološko kmetovanje, kolektivne naložbe ali območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje. Razpisanih je 10 milijonov evrov, vloge je mogoče vlagati do 4. 11. 2020.

3. Letalska obramba pred točo

Letalska obramba pred točo se izvaja na podlagi dvoletnih sklepov Vlade RS o izvajanju obrambe pred točo na območju severovzhodne Slovenije. V letu 2020 je vlada sprejela sklep, na podlagi katerega je omogočeno izvajanje ukrepa v letih 2020 in 2021.

V skladu s sklepom Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prispeva do 35 % sredstev za izvedbo priložnostnega skupnega javnega naročila za izbiro izvajalca letalske obrambe pred točo, preostali del sredstev pa zagotovijo občine, ki se vključijo v izvajanje letalske obrambe pred točo.

V letu 2020 je bila izbrana ponudba v višini 257.915,88 evrov z DDV, od tega ministrstvo prispeva 86.878,10 evrov. K skupnemu javnemu naročilu je v letu 2020 pristopilo 58 občin. V proračunu za leto 2020 je bilo načrtovanih 87.582,00 evrov, z rebalansom se zagotavlja že navedeni prispevek ministrstva, za leti 2021 in 2022 pa bi namenili po 88.646,00 evrov za vsako leto.

Ukrepi, ki so vezani na izdelavo končne ocene škode na kmetijskih pridelkih:

Na podlagi poročil s terena, ki jih pripravijo strokovni delavci Javne službe kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, je podana pobuda za ocenjevanje škode na kmetijskih pridelkih na Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo odpravo posledic naravnih nesreč pristojna za izdelavo tovrstne ocene. Končna ocena škode se lahko izdela, v kolikor Vlada RS tako odloči s posebnim sklepom. V kolikor se končna ocena škode izdela, lahko oškodovanci uveljavljajo naslednje ukrepe:

1. Zmanjšanje ali odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete

V kolikor je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer izdelana končna ocena škode, se lahko v skladu z Zakonom o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane, zavarovancem prispevki zmanjšajo ali odpišejo.

2. Delni ali celotni odpis zakupnin pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije

V Pravilniku o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč (sprejet na 7. redni seji Sklada 9. 7. 2019) so opredeljeni možni načini odpisa zakupnin. Navedeni pravilnik določa pomoč de minimis v sektorju kmetijske proizvodnje, pri čemer je delni ali celotni odpis zakupnine mogoč le v primerih neugodnih vremenskih razmer, proti katerim se ni mogoče zavarovati, kot so suša, moča, burja in zimska pozeba.

3. Višja sila pri ukrepih skupne kmetijske politike oz. prilagoditev ukrepov kmetijske politike

4. Finančna pomoč v okviru sheme de minimis

Za pridobitev finančne pomoči, ki se priglasi v okviru sheme de minimis, je potrebno vzpostaviti pravno podlago (oblikovanje kriterijev za dodelitev pomoči). Pri dodeljevanju le-te je potrebno upoštevati omejitev, da skupni znesek vseh pomoči de minimis v kmetijstvu, ki se odobri in izplača enotnemu podjetju, ne sme presegati 25.000 evrov v obdobju treh proračunskih let. Za izvedbo tovrstnih ukrepov v proračunu vnaprej ni predvidenih sredstev. V kolikor pride do sprejema pravne podlage, se sredstva zagotovijo s prerazporeditvijo.

5. Interventni zakon

Kadar tudi s predhodno navedenimi ukrepi ni mogoče zagotoviti ohranitve kmetijske proizvodnje in bi bila potrebna finančna pomoč zaradi škode po neurju in toči v obliki državne pomoči, je možna zagotovitev pomoči le preko sprejema posebnega interventnega zakona.

Sredstva, ki so namenjena za odpravo škode zaradi neugodnih vremenskih razmer po interventnem zakonu, se lahko koristijo iz proračunske rezerve, vendar pa sprejetje tovrstnega zakona pomeni odstop od sistemske zakonodaje.

Ukrepi na področju davčne zakonodaje

Za davčne ukrepe je pomembno, da so nevtralni, kar pomeni, da bistveno ne vplivajo na ekonomske odločitve zavezancev ter da zavezance v enakem položaju obravnavajo enako. Prav tako je pomembno, da izpolnjujejo svoje bistvene cilje, to pa je zagotovitev ustreznih fiskalnih učinkov za zadovoljevanje ciljev v javnem interesu. S tega vidika ni primerno, da se v davčnem sistemu urejajo parcialne na ozke cilje vezane spodbude. Prav tako je izkazano, da so take podpore precej bolj učinkovite in nadzorovane, če so dane v obliki neposrednih podpor. Je pa v davčnem sistemu nekaj ukrepov, ki podpirajo tudi izpostavljeno problematiko.

Na davčnem področju, kot spodbuda v ta namen, lahko šteje investicijska olajšava. Zakon o dohodnini v 73.a členu ureja, da lahko osebe, ki opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, kadar z računi lahko dokažejo vlaganja v napravo nasadov, v opremo (tudi v protitočno zaščito) in podobno, uveljavijo olajšavo v višini 40 % vloženega zneska. Olajšavo lahko uveljavljajo skozi obdobje petih davčnih let, na način, da ta direktno zmanjšuje davčno osnovo.

Poleg tega se s 26. členom Zakona o dohodnini -2 določa oprostitev za nadomestila, ki jih osebe, vezano na opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti, pridobijo v obliki izplačil na podlagi zavarovanja za škodo na premoženju (tudi v primeru naravne nesreče), ali denarnih pomoči, ki so jih take osebe deležne na podlagi predpisov o odpravi posledic naravnih nesreč, med katere se uvrščajo tudi finančne pomoči v okviru sheme »de minimis«.

Odgovor Vlade na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s pridelovalci ekološke hrane in najemi/zakupi državnih obdelovalnih površin

Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi s pridelovalci ekološke hrane in najemi / zakupi državnih obdelovalnih površin in ga pošlje Državnemu zboru.

Vlada je dne 7. 9. 2020 prejela pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s pridelovalci ekološke hrane in najemi/zakupi državnih obdelovalnih površin. Poslanec uvodoma navaja, da so pridelovalci ekološke hrane praviloma neuspešni v bitki z (naj)večjimi podjetji agroživilskega sektorja pri najemu oziroma zakupu obdelovalnih površin Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, čeprav se na deklarativni ravni zavzemamo za zdravo (pre)hrano.

Poslanec Vladi Republike Slovenije zastavlja naslednji vprašanji:

• kdaj in kako bo omogočena enakopravnost ekoloških pridelovalcev na tem področju?
• kdaj bo način (ekološke) pridelave postal ključnejši kriterij izbire najemnikov skladovih zemljišč?

Vlada podaja naslednje odgovore na zastavljeni vprašanji poslanca:

Promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami ureja Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Tako je v 23. členu naveden prednosti vrstni red predkupnih upravičencev v primeru nakupa kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije. V primerih, navedenih v 23. členu, imajo predkupni upravičenci enaka izhodišča ne glede na način pridelave.

ZKZ v nadaljevanju določa tudi prednostni vrstni red pri zakupu kmetijskih zemljišč, gozdov ali kmetije, Tudi v teh primerih imajo predkupni upravičenci enaka izhodišča ne glede na način pridelave.

Poleg navedenega Zakona o kmetijskih zemljiščih pa pri zakupu kmetijskih zemljišč, ki so v lasti Republike Slovenije in z njimi upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov velja tudi Pravilnik o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč, ki ga je sprejel Svet Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije na 7. redni seji 9. julija 2019, spremenjen in dopolnjen na 15. redni seji 14. januarja 2020. Ta v 6. členu določa, da če objavljeno ponudbo za zakup zemljišča sprejme več sprejemnikov ter so glede na ZKZ in določila tega pravilnika povsem izenačeni, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov dodeli zemljišče po prednostnem vrstnem redu, a imajo tudi v teh primerih predkupni upravičenci enaka izhodišča ne glede na način pridelave.

Zavedamo pa se, da imajo pridelovalci ekološke hrane v lasti in zakupu manjše površine, zato po prednostnih vrstnih redih težko pridejo do zakupa novih kmetijskih zemljišč, saj jih glede na prednostni vrstni red večinoma prehitijo drugi sprejemniki ponudb.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravlja spremembo zakonodaje s področja kmetijske zemljiške politike, v okviru katerega se bo preučilo tudi tovrstna vprašanja in jih v okviru danih možnosti tudi upoštevalo.

Razrešitev in imenovanje člana v svet Zavoda za ribištvo Slovenije

Vlada je s sklepom v svetu Zavoda za ribištvo Slovenije razrešila Mateja Zagorca kot predstavnika Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za preostanek mandata sveta Zavoda za ribištvo Slovenije - do 25. 2. 2022 - se v svet zavoda kot predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano imenuje Jernej Švab.

Matej Zagorc, član Sveta Zavoda za ribištvo Slovenije, je 4. 9. 2020 podal odstopno izjavo s funkcije člana sveta Zavoda za ribištvo Slovenije.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predlagalo Vladi, da namesto njega do izteka mandata v svet Zavoda za ribištvo Slovenije imenuje Jerneja Švaba, ki ima delovne izkušnje znotraj področja ribištva na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in pozna področja dela Zavoda za ribištvo Slovenije.

Razrešitev in imenovanje člana v Svet Zavoda za gozdove Slovenije, območna enota Slovenj Gradec

Vlada je s sklepom z svetu Zavoda za gozdove Slovenije, območna enota Slovenj Gradec, kot predstavnik ustanovitelja razrešila člana Benedikta Kopmajerja. Za preostanek mandata sveta Zavoda za gozdove Slovenije, območna enota Slovenj Gradec (do 22. 12. 2022), se v svet zavoda kot predstavnico ustanovitelja imenuje Tanjo Krebs.

Benedikt Kopmajer, član Sveta Zavoda za gozdove Slovenije, območna enota Slovenj Gradec, je 27. 8. 2020 podal odstopno izjavo s funkcije člana Sveta Zavoda za gozdove Slovenije, območna enota Slovenj Gradec.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predlagalo Vladi, da namesto njega do izteka mandata v Svet območne enote Slovenj Gradec Zavoda za gozdove Slovenije imenuje Tanjo Krebs. Predlagana kandidatka pozna področja dela Zavoda za gozdove Slovenije, prav tako pa dobro pozna tudi delovanje javne gozdarske službe in sistem delovanja ter notranjo organiziranost javnega zavoda.

Odvzem statusa javnega dobra na nepremičninah s parcelno številko 494/4 in 495/1, obe katastrska občina 548 Zgornja Senarska, ter vpis lastninske pravice

Vlada je sklenila, da se z odločbo, ki jo izda Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, odvzame status javnega dobra nepremičninam: parcelna številka 494/4, katastrska občina 548 Zgornja Senarska in parcelna številka 495/1, katastrska občina 548 Zgornja Senarska. Pri navedenih nepremičninah se vknjiži lastninska pravica v korist Republike Slovenije.

Nepremičnine po podatkih Geodetske uprave predstavljajo po dejanski oziroma namenski rabi v celoti kmetijska zemljišča. Nepremičnine v naravi ne predstavljajo grajenega javnega dobra, kot to opredeljuje Zakon o urejanju prostora in status javnega dobra ni določen z drugim predpisom. Posledično za predmetne nepremičnine status javnega dobra ni upravičen in ga je potrebno odvzeti.

Na podlagi sklepa vlade bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdalo odločbo o odvzemu statusa javnega dobra. Po odvzemu statusa javnega dobra se bodo zemljišča v podatkih Zemljiške knjige vknjižila z lastninsko pravico v korist Republike Slovenije.

Odlok o finančni pomoči v prireji govejega mesa za obdobje od 1. junija 2020 do 30. septembra 2020

Vlada je izdala Odlok o finančni pomoči v prireji govejega mesa za obdobje 1. junija 2020 do 30. septembra 2020, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Sredstva za izvajanje Odloka o finančni pomoči v prireji govejega mesa za obdobje od 1. junija 2020 do 30. septembra 2020 se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije na podlagi odobrenih vlog  Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Odlok je podlaga za izplačilo nadomestila upravičencem v sektorju  govejega mesa, ki so utrpeli izpad dohodka zaradi nestabilnih razmer v sektorju govedoreje. Za ukrep po tem odloku je predvidenih 4,2 milijona evrov sredstev iz  proračuna Republike Slovenije.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ocenjuje, da je bilo obdobje od junija do septembra letos za sektor govedoreje izjemno težko zaradi različnih dejavnikov v celotni verigi. Izpad dohodka v sektorju se predvsem izkazuje z:

• znižanjem koeficienta ekonomičnosti reje,
• znižanjem odkupnih cen goved,
• nižanjem Neto dodane vrednosti (NDV) pri reji goved.

V sektorju prireje mesa se izkazuje znižanje koeficienta ekonomičnosti  v obdobju junij - avgust 2020 za okoli 10 % v primerjavi z obdobjem september 2019 - februar 2020, znižanje odkupnih  cen je bilo v obdobju junij- avgust 2020 (v primerjavi z maksimalnimi cenami v letu 2019) v višini do 23 % za odkup bikov in za preko 30 % za odkup krav, neto dodana vrednost pa se je znižala v obdobju junij – avgust 2020 (primerjava z obdobjem september 2019 - februar 2020) od 104,47 evrov do 114,42 evrov, odvisno od velikosti reje.

Glede na navedeno se za obdobje junij – september 2020 predlaga finančna pomoč v višini 100 evrov / žival, kar je identično izplačilu za obdobje do 31. 5. 2020 na podlagi ukrepa Uveljavljanje finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa zaradi epidemije covid-19.

Vlagatelj zahtevka za finančno pomoč je nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu z Zakonom o kmetijstvu, ki redi govedo in ga je dal v zakol, izvoz ali odpremo v obdobju od 1. junija do 30. septembra 2020.

Upravičenec do finančne pomoči je vlagatelj, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev finančne pomoči po predmetnem odloku.

Vlagatelj mora za pridobitev finančne pomoči po tem odloku izpolnjevati naslednje pogoje:

1. do 10. julija 2020 je oddal zbirno vlogo za leto 2020 v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov skupne kmetijske politike za leto 2020;
2. v obdobju od 1. junija do 30. septembra 2020 je dal v zakol, odpremo ali izvoz govedo, starejše od enega leta, ki ga je pred tem imel v reji vsaj šest mesecev;
3. za govedo ki je predmet podpore morajo biti v Centralni register govedi (v nadaljnjem besedilu: CRG) priglašeni vsi odhodi goveda iz kmetijskega gospodarstva do 15. oktobra 2020, prihodi v zbirne centre ali klavnice pa potrjeni. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) prevzame podatke iz CRG  oktobra 2020. V obdobje reje iz prejšnje točke se štejejo tudi začasni odhodi na planino, pašnik, sejem ali razstavo;
4. na dan oddaje zahtevka ne sme biti v stečaju in ne sme imeti neporavnanih davčnih obveznosti in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini, ki presega 50 evrov;
5. vlagatelj mora imeti 5. novembra 2020 najmanj 70 % števila govedi od števila govedi, ki jih je imel na dan 31. maj 2020;
6. govedo iz prejšnje točke, ki je na presečne datume iz tega odloka na začasnem odhodu na planini, pašniku, sejmu ali razstavi se prišteje k številu goved na kmetijskem gospodarstvu.

Zahtevek mora vlagatelj vložiti na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana, s pripisom »finančna pomoč v prireji govejega mesa«, najkasneje do ponedeljka, 2. novembra 2020.