Ker COVID-19 ni klasična karantenska bolezen kot npr. kuga ali ebola, se za preprečevanje njenega širjenja, za osebe, ki so bile v visoko tveganem stiku z okuženo osebo s SARS-CoV-2 oziroma prihajajo iz območja z visokim tveganjem za prenos okužbe, predlaga napotitev v karanteno na domu. Visoko tvegan stik z okuženo osebo s SARS-CoV-2 pomeni, da je bila oseba v stiku z okuženo osebo najmanj 15 min, brez zaščitne maske in na  razdalji manj kot 1,5 m. Območja, ki predstavljajo visoko tveganje za prenos okužbe določi NIJZ na podlagi mednarodnih podatkov in priporočil.

Osebo lahko v karanteno na domu napotita Policija ali Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Napotitev osebe v karanteno na domu pomeni, da se oseba samo-osami na stalnem ali začasnem bivališču oziroma drugem prebivališču, na katerem oseba dejansko prebiva, in omeji stike z osebami, ki ne živijo na tem naslovu.

Oseba, ki je bila ustno napotena v karanteno na domu, prejme obvestilo o napotitvi v karanteno in pisno navodilo za izvajanje karantene na domu, odločbe o karanteni pa ne bo prejela, saj obvestilo nadomešča odločbo. Obvestilo o karanteni bo veljalo tudi kot potrdilo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva. S tem bo imela oseba od trenutka, ko bo napotena v karanteno, urejene vse pravice iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva ter dela, ji ne bo treba čakati na karantensko odločbo, ki je bila pravna podlaga za nadzor Zdravstvenega inšpektorata.

V novi ureditvi bo v primeru namernega širjenja nalezljive bolezni ali nespoštovanja napotitve v karanteno na domu posredovala Policija.