Sprejeti zakon ureja tri vsebinska področja: sistem trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji, sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti in zahteve glede izvajanja obratovalnega monitoringa.

 Namen sprememb določb o proizvajalčevi razširjeni odgovornosti je zelo jasno določiti, da proizvajalci izdelkov, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost, organizacijsko in praviloma v celoti tudi finančno odgovarjajo za ravnanje z vsemi odpadki, ki na območju Republike Slovenije nastanejo iz izdelkov, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost. To svojo obveznost proizvajalec izvaja bodisi sam (samostojno) ali skupaj z drugimi proizvajalci (skupno), tako da za to pooblasti združenje proizvajalcev izdelkov ali drugo gospodarsko družbo. Če je slednjih več, je že na zakonski ravni predvideno, da posamezno združenje oziroma gospodarska družba te obveznosti v svojem imenu in na račun proizvajalcev opravlja v ustreznem deležu. Proizvajalci pa ostanejo finančno odgovorni za izpolnitev obveznosti ravnanja z odpadki, če jih ne izpolni »njihovo« združenje oziroma gospodarska družba. Ta sprememba zakona vpliva na predpise, ki urejajo ravnanje z odpadno embalažo, odpadnimi baterijami in akumulatorji, odpadno električno in elektronsko opremo, izrabljena motorna vozila, izrabljene gume, odpadna zdravila, odpadne nagrobne sveče ter odpadna fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi. Za vse te tokove odpadkov je namreč s podzakonskimi predpisi določena proizvajalčeva razširjena odgovornost.  Ker je od vseh teh tokov odpadkov največ problemov prav s sistemom ravnanja z odpadno embalažo, je že pripravljen tudi predlog podzakonskega predpisa, s katerim bodo pravila ravnanja z odpadno embalažo v najkrajšem možnem času usklajena s to spremembo zakona.

 Z uveljavitvijo obeh predpisov naj bi se do celovite sistemske ureditve delovanja sistemov proizvajalčeve razširjene odgovornosti v skladu z Direktivo 2008/98/ES o odpadkih, odpravile anomalije v delovanju sistema na področju odpadne embalaže.

 Drugo vsebinsko področje sprememb zakona omogoča vladi, da bo lahko v zakonsko določenih primerih omogočila izjemo od zahteve izvajanja obratovalnega monitoringa preko pooblaščenega izvajalca, pri čemer pa bo v tovrstnih primerih minister s pravilnikom določil tudi zahteve glede merilne opreme in preverjanja skladnosti meritev, ki bodo zagotavljale kvaliteto tako opravljenih meritev. Izjema je uvedena zlasti zaradi sprememb zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT), ki pogosto terjajo trajne ali dnevne monitoringe emisij v vode, temperature ali pH vrednosti.

Največji del sprememb  pa je namenjen uskladitvi zakonske ureditve z Direktivo 2018/410/EU, pri čemer predlagane spremembe ne spreminjajo sistema trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji, ki je bil vzpostavljen že v letu 2005, temveč omogočajo njegovo nadaljevanje po 31. 12. 2020. Glede na prejšnjo ureditev  zakon prinaša pomembnejšo vsebinsko spremembo le v delu, ki se nanaša na možnost porabe sredstev, pridobljenih na dražbi emisijskih kuponov, in sicer daje zakonsko podlago, ki bo omogočila, da se sredstva sklada namenijo tudi za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov. V ta namen bo treba sprejeti še predpis, s katerim se bodo podrobneje določili način in pogoji za dodelitev finančnega nadomestila sektorjem ali delom sektorjev, ki so izpostavljeni tveganju premestitve emisij ogljikovega dioksida (CO₂) zaradi posrednih stroškov, ki nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov in se prenesejo na cene električne energije.