Po podatkih za leto 2019 v Sloveniji porabimo 75,6 kg svežega sadja na prebivalca oziroma 128,9 kg svežega in predelanega sadja na prebivalca. V Sloveniji se s pridelavo sadja v ekstenzivnih in intenzivnih sadovnjakih ukvarja 21.191 pridelovalcev, ki so leta 2019 na skupni površini 10.764 hektarjev pridelali 89.023 ton sadja. Od tega kar 64.232 ton predstavljajo jabolka. Da bi kot potrošniki na trgovskih policah lažje prepoznali kakovostno lokalno hrano, tudi sadje, je bila vzpostavljena nacionalna shema kakovosti, imenovana »izbrana kakovost«.

Dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pojasnjuje pomen nove kampanje za sadje: »Nacionalna kampanja za promocijo lokalnih kmetijskih in živilskih proizvodov iz sektorja sadja stremi h krepitvi zavedanja o pomenu uživanja svežega sezonskega sadja, krepitvi zaupanja potrošnikov v sadje z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« ter spodbujanju porabe slovenskega sadja. S sloganom »Najboljše imamo doma« želimo potrošnika osvestiti, da imamo v Sloveniji veliko pestrost sadnih vrst visoke kakovosti, ki so dostopne skozi celo leto.«

»Znak »izbrana kakovost – Slovenija« sadjarjem pomaga pri trženju proizvodov. Hkrati je v veliko pomoč potrošnikom pri lažjemu prepoznavanju sadja višje kakovosti, ki je pridelano in predelano v Sloveniji ter je bilo dodatno kontrolirano s strani neodvisnih certifikacijskih organov,« dodaja dr. Bojan Pahor, direktor Direktorata za hrano in ribištvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Znak »izbrana kakovost – Slovenija« smejo uporabljati izključno certificirani pridelovalci in predelovalci sadja, pri katerih sta pridelava in predelava dodatno nadzorovani s strani neodvisnega certifikacijskega organa. Izdan certifikat je zagotovilo potrošniku, da gre za živilo višje kakovosti slovenskega porekla. Certificiranih je približno 300 sadjarjev, od tega je večina, torej več kot 95 % takšnih, ki imajo individualni certifikat.

Robert Rojko, direktor Inštituta KON-CERT, izpostavlja: »V postopek certificiranja se lahko vključijo pridelovalci oziroma predelovalci individualno ali skupinsko. Vsako leto je potrebno pridobiti nov certifikat, ki zagotavlja skladnost z naborom kriterijev. Šele po pridobitvi certifikata lahko pridelovalci oziroma predelovalci označijo sadje in proizvode iz sadja ter tako pokažejo potrošnikom, da ponujajo živila boljše kakovosti.«

Za označevanje sadja z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« mora sadje izpolnjevati kriterije kakovosti. »Kot kakovostno sadje se štejejo plodovi, ki so sortno značilno veliki, obarvani, nepoškodovani in odličnega okusa ter primerne čvrstosti in sočnosti. Takšno je lahko samo sadje, ki je obrano v optimalni zrelosti«, pojasnjuje dr. Robert Veberič, redni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, in dodaja: »Če je sadje namenjeno za daljši transport, je po navadi obrano nekoliko bolj zgodaj kot če je pridelano za lokalni trg, saj na tak način bolje prestane transport. Iz izkušenj vemo, da takemu sadju, kljub lepemu videzu, pogosto manjkajo okus, aroma in sočnost. Shema »izbrana kakovost« ponuja potrošniku garancijo, da gre za lokalno pridelano sadje, ki je bilo obrano v optimalni zrelosti. V tej shemi kakovosti je tudi prvič predpisana vsebnost topne suhe snovi oziroma sladkorjev, kar pomeni, da ima potrošnik zagotovilo, da bo sadje okusno in sočno.«

Sadje ima skupaj z zelenjavo pomembno vlogo v prehrani ljudi, pojasnjuje dr. Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje: »Lokalno pridelano sadje in zelenjava  imata visoko vsebnost vlaknin ter zaščitnih in bioaktivnih snovi, ki krepijo zdravje ljudi. Zaradi optimalne dozorelosti imata višjo biološko vrednost, zaradi krajšega časa med pridelovalcem in potrošnikom pa tudi višjo hranilno vrednost.« Ob tem Vida Turk Fajdiga z Nacionalnega inštituta za javno zdravje izpostavlja: »Zaradi slabe prehranske pismenosti le malo otrok pa tudi odraslih podrobneje pozna priporočila za uživanje sadja in zelenjave. Oboje skupaj naj bi uživali vsak dan v količini od 450 do 600 gramov. Pri tem je priporočljivo uživati več zelenjave kot sadja, količina pa mora biti razporejena v dnevne obroke in prigrizke. Potrebna je tudi previdnost, saj sadni smutiji, sadni sokovi, sadni jogurti, sladkani kompoti, pretirano prekuhana zelenjava in drugi predelani izdelki niso ustrezno nadomestilo.«

Pridelovalci sadja v shemi »izbrana kakovost« morajo upoštevati predpisane ukrepe, ki so potrebni za pridobitev znaka »izbrana kakovost – Slovenija. Vsi agrotehnični ukrepi morajo biti nadzorovani in evidentirani, tako gnojenje kot ukrepi za varstvo rastlin. Tako se v največji meri zmanjšajo negativni vplivi na okolje in zdravje ljudi. Da bi bili plodovi obrani v času optimalne zrelosti, proizvajalci spremljajo dozorevanje plodov in sproti določajo obiralno okno.

Robert Greif, certificiran sadjar iz Frama pri Mariboru: »Naša kmetija leži na obronkih Pohorja, kjer obdelujemo 10,5 hektara vinogradov in 5 hektarov sadovnjakov jablan. Kontrole našega sadja so redne; enkrat na leto ali po potrebi tudi večkrat. Takrat kontrolor pregleda sadovnjak in vso dokumentacijo. S tem so zagotovljeni poreklo in sledljivost jabolk ter skladnost naših jabolk z vsemi zahtevanimi standardi sheme »izbrana kakovost«. Naša jabolka obiramo, ko so primerno zrela, in jih nato skladiščimo v lastni hladilnici, kar nam omogoča, da so vedno sveža in okusna. Prednost sheme »izbrana kakovost« vidimo v boljši prodaji jabolk na lokalnem trgu, predvsem prodaji bližnjim šolam in vrtcem pa tudi prodaji na domu.«

Boštjan Kozole, direktor sadjarskega podjetja Evrosad iz Krškega: »V podjetju Evrosad smo s svojimi in partnerskimi sadovnjaki vključeni v shemo »izbrana kakovost«. Naš cilj je ponuditi potrošniku kakovostno, varno in v Sloveniji pridelano sadje. To zagotavljamo z doslednim upoštevanjem standardov te sheme, zahtev trgovskih verig in pravil dobre kmetijske prakse. V podjetjih skupine Evrosad in pri vseh partnerjih je vzpostavljena sledljivost, ki zagotavlja natančno sled od sadovnjaka do trgovske police. Naša pridelava je nadzorovana s strani različnih kontrolnih organizacij, inšpekcijskih služb in trgovskih verig. Tako zagotovimo potrošniku ustrezno kakovost plodov skozi celotno prodajno sezono.«

Nacionalna promocijska kampanja sektorja sadja »Najboljše imamo doma« se izvaja v okviru že obstoječega nacionalnega projekta »Naša super hrana«, ki je skupni projekt države ter različnih sektorjev pridelave in predelave hrane. Poleg sektorja sadja so v shemo »izbrana kakovost« doslej pristopili še pridelovalci in predelovalci iz sektorjev mesa in mleka.

Več informacij na spletni strani »Naša super hrana«.