Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020

Vlada je sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

S spremembo Uredbe se popravlja sklic v četrtem odstavku 99. člena, zaradi katerega se je obdobje upravičenosti stroškov, opredeljeno od 12. marca 2020 naprej, omejilo le na naložbe, ki bi bile na dan oddaje vloge lahko že zaključene. Na ta način bi se za vse naložbe iz prvega odstavka 98.a člena investicijske uredbe, ne le za zaključene naložbe iz druge alineje prvega odstavka 98.a člena investicijske uredbe, štelo, da se obdobje upravičenosti stroškov začne 12. marca 2020, ko je bila v Republiki Sloveniji uradno razglašena epidemija covid-19.

S popravkom Uredbe se zagotavlja tudi skladnost z najnovejšo spremembo Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.

Ker so bili na podlagi zdaj veljavne investicijske uredbe v juliju in avgustu letos objavljeni prvi investicijski javni razpisi, na katere morebitni vlagatelji že lahko vlagajo vloge, se s spremembo te uredbe uvaja tudi prehodna ureditev, s katero bi vsem vlagateljem vlog na potekajoče javne razpise omogočili, da za stroške vseh naložb, opredeljenih v prvem odstavku 98.a člena investicijske uredbe, ne le za zaključene naložbe, kot upravičene uveljavljajo stroške, nastale od 12. marca 2020 naprej, saj je to zanje bistveno ugodnejše.

Dodaja se tudi nov tretji odstavek v 13. členu investicijske uredbe, s čimer za kmetijsko mehanizacijo ter strojno in transportno opremo za prevoz živali in surovin, ki se uporablja za namen objekta, za katerega ureditev vlagatelj kandidira na javnem razpisu, ne veljajo posebni pogoji za kolektivne naložbe in posebni pogoji za nakup kmetijske mehanizacije. S tem omogočamo upravičencem ob naložbi v ureditev objekta tudi nakup kmetijske mehanizacije in transportne opreme za prevoz živali in surovin, ki se uporablja za namen objekta in je neposredno vezana na izvajanje dejavnosti v objektu, ki je predmet naložbe. Prav tako se uporablja izjema, kjer posebni pogoji za kolektivne naložbe in posebni pogoji za nakup kmetijske mehanizacije ne veljajo, za namakalno opremo oziroma opremo za zaščito proti slani, ki jo lahko štejemo kot opremo za kmetijsko mehanizacijo, ki služi boju proti neugodnim vremenskim pojavom. Z naložbo v to opremo omogočamo upravičencem lažje spopadanje z neugodnimi vremenskimi pojavi, kot sta suša in pozeba, ki sta vse pogostejši in ju prinašajo spremenjene podnebne razmere.

V 26. členu investicijske uredbe se pri naložbah v postavitev oziroma obnovo trajnih nasadov ter pri nakupu in postavitvi mrež proti toči spreminja dokazilo glede zaključka naložbe. Namesto vpisa v register kmetijskih gospodarstev (RKG) se kot zaključek naložbe šteje izjava o vključitvi naložbe v uporabo. Z vpisom trajnih nasadov v RKG investicija dejansko še ni zaključena, saj določeni upravičeni stroški lahko nastanejo še po zasaditvi trajnega nasada. S samim vpisom nasada v RKG pa bi ti stroški brez spremembe investicijske uredbe postali dejansko neupravičeni.

Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2019

Vlada je sprejela Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2019 in ga pošlje Državnemu zboru.  

Poročilo prikazuje in analizira rezultate slovenskega kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva in z njimi povezanih dejavnosti v letu 2019, ki so podlaga pri pripravi usmeritev in razvojnega načrtovanja. Pripravljeno je na podlagi podatkov Statističnega urada RS, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter drugih uradnih virov, ki so bili na voljo do 31. maja 2020, izjemoma tudi pozneje.

Več o vsebini poročila:

Razmere za slovensko gospodarstvo so bile tudi v letu 2019 še naprej ugodne, čeprav se je gospodarska rast v primerjavi s predhodnima dvema letoma precej umirila (bruto domači proizvod je večji za 2,4 odstotke). Razmere so se še naprej izboljševale tudi na trgu dela. Zaposlenost se je povečala za 2,4 odstotka in stopnja brezposelnosti znova znižala (registrirana z 8,3 odstotkov na 7,7 odstotkov, anketna s 5,1 odstotka na 4,5 odstotke). Leta 2019 je bila inflacija razmeroma nizka, na letni ravni je bila 1,9-odstotna in v povprečju leta 1,6-odstotna.

Podatki zadnjega strukturnega raziskovanja kmetijstva v letu 2016 kažejo, da se nadaljuje trend zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev. Povprečno kmetijsko gospodarstvo obdeluje 6,9 ha kmetijskih zemljišč, kar je 7 odstotkov več kot leta 2010. Velikostna struktura gospodarstev se še vedno izboljšuje, saj se je število gospodarstev, ki obdelujejo več kot 20 ha kmetijskih zemljišč v uporabi, glede na leto 2010 povečalo skoraj za petino. Podobno velja tudi za socio-ekonomske kazalnike. Produktivnost dela se je v obdobju 2010–2016 povečala za 3 odstotne točke. Starostna struktura gospodarjev ostaja neugodna, saj je povprečna starost gospodarjev 57 let. Med letoma 2010 in 2016 se je izboljšala izobrazbena struktura gospodarjev.

Leto 2019 za kmetijsko pridelavo ni bilo tako ugodno kot predhodno leto. Obseg kmetijske proizvodnje se je po začasnih statističnih podatkih zmanjšal za 6 odstotkov, pri čemer je bil obseg rastlinske pridelave v primerjavi z letom 2018 manjši za slabih 11 odstotkov, obseg živinorejske proizvodnje pa se je ohranil na ravni leta prej.

Površina kmetijske zemlje v rabi kmetijskih gospodarstev se je v primerjavi s predhodnim letom le neznatno povečala (+0,5 odstotka), pri čemer se je najbolj povečala površina njiv in vrtov (+1,1 odstotka).

Leta 2019 beležimo v živinoreji večji prirast pri treh najpomembnejših usmeritvah (govedoreji, prašičereji in perutninarstvu). Manjši kot leta 2018 je bil le prirast pri drobnici, znotraj katere pa se kažejo strukturne spremembe in premik k prireji mleka drobnice.

Domača poraba se je v letu 2019 med rastlinskimi pridelki opazno povečala pri koruzi, zelenjavi in sladkorju, med živalskimi proizvodi in pri jajcih. Največja poraba do zdaj je bila ugotovljena pri zelenjadnicah in jajcih. Poraba mesa na skupni ravni se je malenkostno zmanjšala zaradi manjše porabe prašičjega in perutninskega mesa, poraba govejega mesa pa je ostala na ravni predhodnega leta. Opazno manjše kot v predhodnem letu so bile porabe pri sadju, pšenici, krompirju in medu. Poraba mleka se je malenkost zmanjšala in bila malce pod ravnijo povprečne porabe na prebivalca v zadnjem petletnem obdobju.

Stopnje samooskrbe, ki zaradi sprememb v obsegu pridelave in porabe med leti precej nihajo, so bile leta 2019 višje kot leto prej pri žitu in zelenjavi, znižale pa so se pri sadju, krompirju, mleku in medu.

V letu 2019 so se cene kmetijskih pridelkov na agregatni ravni malenkostno povišale. Glede na leto 2018 so bile cene v povprečju za 3,7 odstotka (realno za 2,1 odstotka) višje. Zvišale so se tako cene rastlinskih pridelkov kot tudi cene živalskih proizvodov. Cene rastlinskih pridelkov so bile na skupni ravni leta 2019 za 3,1 odstotka višje kot leta 2018 in višje od zadnjega desetletnega povprečja. V živinoreji so bile v povprečju cene višje za 4,1 odstotka.

Ekonomski rezultati kmetijstva na agregatni ravni so bili leta 2019 manj ugodni v primerjavi s predhodnim letom, ki pa je bilo za slovensko kmetijstvo, še zlasti za rastlinsko pridelavo, najugodnejše do zdaj. Neto dodana vrednost kmetijstva se je v primerjavi z letom 2018 realno zmanjšala za okoli 15 odstotkov, faktorski dohodek slovenskega kmetijstva pa se je realno zmanjšal za desetino. Ob manjši vrednosti kmetijske proizvodnje (okoli 1,3 milijarde evrov) in malce nižji vmesni potrošnji je faktorski dohodek znašal okoli 550 milijonov evrov oziroma skoraj 7.100 evrov na polnovredno delovno moč. Zmanjšanje dohodkov v slovenskem kmetijstvu v primerjavi z izjemno ugodnim predhodnim letom je predvsem posledica manjšega fizičnega obsega proizvodnje v rastlinski pridelavi (predvsem v sadjarstvu in vinogradništvu), pri čemer pa so bila cenovno-stroškovna razmerja na agregatni ravni ugodnejša kot leto prej.

Proračunska izplačila, namenjena kmetijstvu, so v letu 2019 znašala 376,7 milijona evrov. Ta sredstva so se izrazito povečala že v letu 2018, nekoliko pa tudi v letu 2019, in sicer za dobro odstotno točko. Prvič po letu 2012 je bilo največ proračunskih sredstev namenjenih ukrepom razvoja podeželja in kmetijski strukturni politiki (46 odstotkov), kar je posledica večjega črpanja sredstev iz Programa razvoja podeželja 2014–2020. Temu sledijo sredstva za tržne ukrepe in neposredne podpore (43 odstotkov), delež, namenjen financiranju splošnih storitev za kmetijstvo, pa je ostal razmeroma majhen (11 odstotkov).

Krepitev gospodarstva je znova vplivala tudi na skupno blagovno menjavo agroživilskih proizvodov, ki se je po začasnih podatkih v letu 2019 povečala za 5,6 odstotka, pri čemer je bil izvoz večji za 7,1 odstotka, uvoz pa za 4,8 odstotkov. Pokritost uvoza z izvozom je zrasla na 59,0 odstotkov (leta 2018: 57,7 odstotkov), ob tem se je malce povečal primanjkljaj, ki je znašal 1.054 milijonov evrov (leta 2018: 1.037 milijonov evrov). Slovenija ostaja vrednostno neto uvoznica pri večini carinskih tarif agroživilskih proizvodov.

Podatki o poslovanju slovenske živilskopredelovalne industrije za leto 2019 kažejo, da se nadaljuje stabilno in uspešno obdobje vsaj od leta 2015, ko so se pokazali prvi znaki umirjanja izrazitih nihanj in negativnega poslovnega rezultata. Opazni so zelo ugodni trendi pri kazalnikih uspešnosti poslovanja, saj se je agregatna dodana vrednost realno povišala za 8,2 odstotka, kar se je odrazilo tudi v pozitivnem poslovnem izidu.

V letu 2019 se je nadaljevalo izvajanje shem neposrednih plačil: osnovno plačilo, zelena komponenta, dodatek za mlade kmete, plačilo za območja z naravnimi omejitvami in vzporedna shema za male kmete. Ob tem so imela kmetijska gospodarstva možnost uveljavljati tudi proizvodno vezana plačila za strna žita, zelenjadnice, rejo govedi in proizvodnjo mleka v gorskih območjih. Višina nacionalne ovojnice se je zaradi pravila zunanje konvergence zmanjšala na 134,3 milijona evrov (leta 2018: 135,1 milijona evrov). Nadaljevalo se je tudi izvajanje ukrepov, opredeljenih v Programu razvoja podeželja 2014–2020. V celotnem programskem obdobju se izvaja 14 ukrepov, za katere je na voljo 1.107 milijonov evrov. Poleg rednih ukrepov so se izvajali tudi nekateri začasni izredni ukrepi pomoči posameznim sektorjem (v letu 2019 je bil največji obseg sredstev izplačan čebelarjem; 0,4 milijona evrov).

Površina gozdov za leto 2019 znaša 1.195.808 ha oziroma 58,96 odstotkov površine Slovenije. V slovenskih gozdovih je bilo v letu 2019 posekanih 5,3 milijona kubičnih metrov lesa. V primerjavi z letom 2018 se je posek zmanjšal za 0,8 milijona kubičnih metrov (–13 odstotkov). Po vrstah sečnje je bilo največ negovalnega poseka (42 odstotkov), sledita sanitarni posek (40 odstotkov) in posek oslabelega drevja (13 odstotkov). V letu 2019 je bilo zgrajenih 9,4 km gozdnih cest, kar je 1,1 km manj kot v letu 2018. Celoten izvoz okroglega lesa se je v letu 2019 zmanjšal že tretje leto zapored in je znašal 1,9 milijona kubičnih metrov, kar je 28 odstotkov manj kot v predhodnem letu.

Stališče Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in vlado Cookovih otokov o podaljšanju Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in vlado Cookovih otokov

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in vlado Cookovih otokov o podaljšanju Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in vlado Cookovih otokov.

Republika Slovenija podpira Predlog sklepa Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in vlado Cookovih otokov o podaljšanju Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in vlado Cookovih otokov.

Predlog ne zadeva slovenskega ribištva, saj slovenski morski gospodarski ribiči izvajajo ribolov le v severnem Jadranu.

Stališče Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije in začasni uporabi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Islamsko republiko Mavretanijo o podaljšanju Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Mavretanijo o partnerstvu v ribiškem sektorju

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije in začasni uporabi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Islamsko republiko Mavretanijo o podaljšanju Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Mavretanijo o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki preneha veljati 15. novembra 2020.

Republika Slovenija podpira Predlog sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije in začasni uporabi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Islamsko republiko Mavretanijo o podaljšanju Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Mavretanijo o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki preneha veljati 15. novembra 2020.

Predlog ne zadeva slovenskega ribištva, saj slovenski morski gospodarski ribiči izvajajo ribolov le v severnem Jadranu.

Predlog sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v okviru Konvencije o ohranitvi lososa v Severnem Atlantiku v zvezi s prošnjo za pristop k navedeni konvenciji, ki jo je predložilo Združeno kraljestvo, in o razveljavitvi Sklepa (EU) 2019/937

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v okviru Konvencije o ohranitvi lososa v Severnem Atlantiku v zvezi s prošnjo za pristop k navedeni konvenciji, ki jo je predložilo Združeno kraljestvo, in o razveljavitvi Sklepa (EU) 2019/937.

Republika Slovenija podpira Predlog sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v okviru Konvencije o ohranitvi lososa v Severnem Atlantiku v zvezi s prošnjo za pristop k navedeni konvenciji, ki jo je predložilo Združeno kraljestvo, in o razveljavitvi Sklepa (EU) 2019/937.

Predlog ne zadeva slovenskega ribištva, saj slovenski morski gospodarski ribiči izvajajo ribolov le v severnem Jadranu.

Dopolnitev odgovora vlade na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s terenskimi obiski podpredsednice vlade in bivše ministrice dr. Aleksandre Pivec

Vlada je sprejela dopolnitev odgovora na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s terenskimi obiski podpredsednice vlade in bivše ministrice dr. Aleksandre Pivec in ga pošlje Državnemu zboru.

V zahtevi za dopolnitev na pisno poslansko vprašanje, z dne 22. 9. 2020 poslanec dr. Franc Trček vlado sprašuje:

• Kako je možno, da od vseh službenih poteh resorne ministrice za kmetijstvo v dveh zaporednih vladah in na resorju z oblilo raznolikih interesov ni bilo niti enega poskusa lobiranja, ki bi ga bilo potrebno prijaviti Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK)?
• Izhajajoč iz dejstva, da so očitno skupni stroški 162 službenih poti znašali zgolj 2018,90 evrov, če ni prišlo v vladnem odgovoru do napake, kar znese v povprečju zgolj 1,35 evrov na službeno pot, se postavlja vprašanje, kdo vse je plačal razliko do realnih stroškov na službenih poteh gospe ministrice?

 Vlada podaja naslednje odgovore:

1. Pisno poslansko vprašanje z dne 17. 8. 2020 se je glasilo: "Kateri vse obiski so bili zaradi potencialne koruptivnosti samoprijavljeni KPK?" Na vprašanje je bil podan odgovor, da na KPK v letih 2018, 2019 in 2020 ni bilo podane nobene potencialne koruptivnosti. Tokratno vprašanje se nanaša na lobiranje, kar samo po sebi ni koruptivno dejanje. Pojasnjujemo, da so bili programi in vsebine terenskih obiskov ministrice dogovorjeni vnaprej in v teh programih ni prostora za lobistične vsebine. Sestanki, katerih vsebine so tudi lobiranje, so se izvajali praviloma v prostorih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Po evidenci ERAR ima Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v obdobju ministrice dr. Aleksandre Pivec evidentirano 381 stikov, od tega se jih 124 nanaša na stike funkcionarjev.
2. Pisno poslansko vprašanje z dne 17. 8. 2020 se je nanašalo na terenske obiske ministrice, pri čemer je bila kot "terenski obisk" razumljena službena pot v Republiki Sloveniji. Stroški v višini 218,90 eur so neposredni stroški, nastali za plačilo treh nočitev. Stroški dnevnic za službene poti v Republiki Sloveniji se ministrici v tem obdobju niso izplačevali, saj se je izplačilom teh stroškov odpovedala. Vodenje ostalih stroškov za izvedbo službenih poti v Republiki Sloveniji, kot so stroški goriva, plače voznikov idr. se ne vodijo na način, da bi bilo mogoče ugotoviti, kakšni so bili drugi stroški izvedenih službenih poti ministrice. Vse te druge stroške je nosilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (oz. del teh stroškov v času te vlade tudi Ministrstvo za notranje zadeve, ki izvaja varovanje varovane osebe po Uredbi o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija (Uradni list RS, št. 63/13 in 23/20)).

Ugotovitvena sklepa o prenehanju opravljanja tekočih poslov dosedanjih državnih  sekretarjev na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožeta Podgorška in Damjana Stanonika

Vlada je sprejela ugotovitvena sklepa o prenehanju opravljanja tekočih poslov dosedanjih državnih  sekretarjev na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožeta Podgorška in Damjana Stanonika.

Zakon o državni upravi določa, da državnemu sekretarju preneha funkcija z dnem prenehanja funkcije ministra.

V skladu s 115. členom Ustave Republike Slovenije mora predsednik vlade skupaj s svojimi ministri opravljati tekoče posle do izvolitve novega predsednika vlade oziroma do imenovanja novih ministrov. Dne 15. 10. 2020 je Državni zbor imenoval novega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zato je dosedanja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prenehala opravljati tekoče posle.

V skladu z navedenim je vlada ugotovila, da sta dr. Jože Podgoršek in Damjan Stanonik prenehala z opravljanjem tekočih poslov državnih sekretarjev v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Razrešitev generalnega direktorja Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja

Vlada je izdala odločbo, s katero se mag. Miran Mihelič z dnem 22. 10. 2020 razreši s položaja generalnega direktorja Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. 

Na podlagi drugega odstavka 83. člena Zakona o javnih uslužbencih se uradnik z odločbo razreši s položaja. če to sam zahteva oziroma s tem soglaša.

Mag. Miran Mihelič je bil z odločbo vlade z dne 18. 4. 2019 s 1. 5. 2019 imenovan za generalnega direktorja Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja za dobo petih let.

Mag. Miran Mihelič je bil z dnem 23. 10. 2020 imenovan za državnega sekretarja na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in soglaša, da se s 22. 10. 2020 razreši s položaja generalnega direktorja Agencije  za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Imenovanje državnega sekretarja v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Vlada je izdala odločbo, s katero se mag. Miran Mihelič z dnem 23. 10. 2020, imenuje za državnega sekretarja v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Na podlagi petega odstavka 17. člena Zakona o državni upravi vlada imenuje državnega sekretarja na predlog ministra. Predlagani kandidat mag. Miran Mihelič je diplomirani inženir agronomije in magister znanosti za državne in evropske študije z bogatimi strokovnimi kompetencami s področja Skupne kmetijske politike, mednarodnimi, organizacijskimi ter vodstvenimi izkušnjami. Odlično pozna delovna področja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, saj je od leta 2003 zaposlen na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja in od 16. 11. 2018 generalni direktor Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Na podlagi navedenega minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ocenjuje, da je kandidat zelo primeren za zasedbo funkcije državnega sekretarja.

Imenovanje vršilca dolžnosti generalnega direktorja Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja

Vlada je izdala odločbo, s katero se mag. Ervin Kosi, z dnem 23. 10. 2020, imenuje za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja in sicer za največ šest mesecev.

Na podlagi devetega odstavka 83. člena Zakona o javnih uslužbencih lahko v času od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na položaj iz drugega odstavka 82. člena tega zakona brez javnega natečaja največ šest mesecev naloge na tem položaju opravlja vršilec dolžnosti. Za vršilca dolžnosti je brez javnega natečaja lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga, da vlada imenuje mag. Ervina Kosija za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Mag. Ervin Kosi je diplomirani upravni organizator in magister znanosti Fakultete za državne in evropske študije. Od leta 2004 je zaposlen na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, trenutno na delovnem mestu namestnika generalnega direktorja Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Odlično pozna delovanje Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja in ukrepe skupne kmetijske politike. Mag. Ervin Kosi izpolnjuje vse predpisane pogoje za opravljanje nalog vršilca dolžnosti generalnega direktorja Agencije za kmetijske trge in razvoj  podeželja.