Svet ministrov za okolje o podnebnem zakonu in biotski raznovrstnosti
- Ministrstvo za okolje in prostor
Minister mag. Andrej Vizjak in podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans | Avtor: Spletna stran Svet Evrope
Podnebni zakon
V predlogu Evropskega podnebnega zakona je določen pravno zavezujoč cilj doseganja neto ničelnih emisij toplogrednih plinov (TGP) do leta 2050 na ravni EU, ki bo dosežen preko trajnega in postopnega zmanjševanja emisij TGP. Ministri so po koncu razprave potrdili delni splošni pristop, kar bo omogočilo začetek pogajanj z Evropskim parlamentom. V decembru je na zasedanju Evropskega sveta predvidena še potrditev novega cilja EU do leta 2030, nato pa naj bi prav tako decembra Svet EU za okolje potrdil celotni splošni pristop. Nemška ministrica Schulze je kot predsedujoča Svetu EU uvodoma predstavila kompromisno besedilo, ki na uravnotežen način vključuje dosedanje predloge držav članic in omogoča doseganje podnebnih ciljev EU. V razpravi je izvršni podpredsednik Komisije in komisar za podnebno ukrepanje Frans Timmermans izpostavil pomen predloga zakona za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050 na ravni EU, saj bo vzpostavil okvir za implementacijo nadaljnjih politik in ukrepov ter zagotovil potrebno predvidljivost investitorjem in drugim deležnikom. Ministri so se v razpravi strinjali, da je doseganje dolgoročne podnebne nevtralnosti EU prava pot, ki bo hkrati prispevala k večji konkurenčnosti EU na svetovih trgih in ohranila vodilno vlogo EU v mednarodnih podnebnih pogajanjih. Večina držav, med njimi tudi Slovenija, je že izpostavila podporo predlaganemu novemu cilju zmanjševanja emisij za vsaj 55 %, pri čemer so ministri hkrati poudarili, da bodo potrebne določene fleksibilnosti, upoštevanje nacionalnih posebnosti ter različnih izhodiščnih položajev. Kot je izpostavil minister mag. Vizjak, bo treba »pri določitvi nacionalnih ciljev do leta 2030 upoštevati nacionalne okoliščine kot tudi pravico držav članic do izbire nacionalne energetske mešanice in načela tehnološke nevtralnosti, vključno z jedrsko energijo. Ne gre zanemariti tudi vidika zanesljivosti oskrbe z energijo, kar je še posebej pomembno v trenutni ranljivi situaciji, kjer smo priča številnim nepredvidljivim dogodkom. Slednje pa ima tudi velik vpliv na konkurenčnosti in stroškovno učinkovitost.« Izrazil je podporo predlogu Komisije za zvišanje skupnega cilja 2030 na ravni EU, ki pa ne sme prejudicirati zvišanja nacionalnih ciljev v posameznih sektorjih, še posebej v sektorju obnovljivih virov energije, pri čemer je opozoril na izzive pri uravnoteženju ciljev različnih sektorjev in s tem povezanimi omejitvami pri umeščanju energetskih objektov obnovljivih virov v prostor. Največ pozornosti je bilo v razpravi sicer namenjene t.i. omogočitvenemu okviru za doseganje posodobljenih podnebnih ciljev, saj je več držav je izpostavljalo pomen solidarnosti in se zavzelo za ustrezne finančne spodbude ter sodelovanje zasebnega sektorja pri zelenem prehodu, ki mora biti dosežen na socialno pravičen in stroškovno učinkovit način.
Biotska raznovrstnost
V popoldanskem delu so ministri potrdili sklepe sveta o biotski raznovrstnosti. Sprejem sklepov je pozdravila večina držav članic in tudi Komisija, Strategija o biotski raznovrstnosti pa je bila izpostavljena kot ena izmed ključnih elementov za podporo zelenemu okrevanju, prehodu na trajnostno gospodarstvo in doseganju podnebnih ciljev. V razpravi je bila poudarjena potreba po ambicioznosti na tem področju, pa tudi pomembna vloga biotske raznovrstnosti pri okrevanju in pri zagotavljanju odpornosti, kot tudi pri doseganju podnebnih ciljev, potreba po vključevanju biotske raznovrstnosti v druge sektorje, povezovanju s Strategijo od vil do vilic ter potreba po zagotavljanju zadostnih finančnih sredstev. Izpostavljena je bila tudi vodilna vloga EU pri ohranjanju in obnovi biotske raznovrstnosti na globalni ravni, tudi v luči zasedanja pogodbenic Konvencije ZN o biotski raznovrstnosti (CBD COP15) prihodnjo jesen na Kitajskem. Minister mag. Vizjak je v razpravi poudaril, da se bo Slovenija zavzemala, da bodo novi globalni cilji na tem področju realistični in merljivi ter izpostavil pomen obnove in ohranjanja biotske raznovrstnosti za gospodarske in socialne koristi ter ustvarjanje trajnostnih delovnih mest, kakor tudi pomen vključevanja biotske raznovrstnosti v druge sektorje. Hkrati je poudaril, da Slovenija, ki z najvišjim deležem zavarovanih območij v EU in velikim deležev gozdov že občutno prispeva k zastavljenemu cilju na ravni EU, ne načrtuje nadaljnje širitve zavarovanih območij, saj bi to povzročilo neskladnost z doseganjem ostalih sektorskih ciljev, zlasti tistih, povezanih z obnovljivimi viri energije. V prihodnje se bo zato treba zavzemati zlasti za izboljšanje upravljanja zavarovanih območij, kar pa bo predstavljalo tudi pomemben finančni izziv.
Pitna voda, okoljski akcijski načrt in Aarhuška konvencija
Svet za okolje je med točkami brez razprave med drugim sprejel prenovljeno Direktivo o pitni vodi, v okviru točk razno pa je Komisija predstavila nove zakonodajne in nezakonodajne pobude, in sicer 8. okoljski akcijski načrt, Sporočilo o EU strategiji o kemikalijah za trajnost, Predlog sprememb in dopolnitev Uredbe EU o izvajanju ukrepov Aarhuške konvencije ter Sporočilo o dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah.
Bilateralna srečanja
Ob robu zasedanja se je minister udeležil bilateralnih srečanj z izvršnim podpredsednikom Komisije, pristojnim za Zeleni dogovor in podnebne spremembe Fransom Timmermansom, in komisarjem za okolje, oceane in ribištvo, Virginiusom Sinkevičiusom. Na srečanjih so bila predstavljena ključna stališča Slovenije do dokumentov, ki so v obravnavi ali so napovedani za čas slovenskega predsedovanja, minister je z obema komisarjema izmenjal informacije o pripravah na predsedovanje, o prioritetah na strani Komisije in Slovenije ter druge aktualne informacije na področju podnebja in okolja. Minister se je udeležil tudi delovnega zajtrka ministrov držav članic v okviru skupine Green Growth Group, kjer je tekla razprava o sprejemu delnega splošnega pristopa Evropskega podnebnega zakona.