V bolnišnicah se danes zdravi 600 bolnikov in od tega jih skoraj 100 potrebuje intenzivno zdravljenje. V naslednjih dneh se bo to število, čeprav bodo vladni ukrepi pokazali svoje učinke, še povečevalo in v kratkem bomo v Sloveniji imeli 1000 bolnikov s covidom-19.

Po besedah dr. Beovič je nujen nov način izvajanja testiranj, saj prejšnji povzroča dve težavi. Na eni strani se zelo dolgo čaka na to, da je nekdo, ki je bolan in ima težave, naročen ter pride na mesto, kjer se mu odvzame bris. V večini Slovenije se čaka na odvzem brisa nekaj dni. Poleg tega pa veliko testov tudi pomeni, da ti niso diagnosticirani dovolj hitro, koristno pa je, da ljudje dobijo rezultat čim prej.

Zato je strokovna skupna pripravila nova priporočila, poslana na primarno raven zdravstva, ki si prizadevajo za dve poglavitni načeli:

Predvsem morajo opraviti test osebe z boleznijo covid-19, pri katerih se pričakuje, da bodo imele hujši potek. To so ljudje, starejši od 60 let, tisti, ki imajo kronične bolezni, in tisti, ki so imunsko oslabeli. Omenjeni imajo pri testiranju prednost.

Druga pomembna značilnost pa je epidemiološki razlog. Testiralo se bo tiste ljudi, ki so bodisi v stiku z bolj ranljivimi ali pa v stiku s številnimi ljudmi. V zdajšnjih razmerah je kar nekaj ljudi doma, delajo od doma, šole so zaprte, več vrtcev je zaprtih, tako da informacije o okuženosti epidemiologi ne potrebujejo za blago bolne, ki bodo tako ali tako ostali doma v samoizolaciji. Informacijo pa potrebujejo za vse tiste, ki še hodijo na delo in imajo pri tem veliko stikov. Za tako osebo je pomembno, da čim prej ve, da je pozitivna, in da gredo njeni visoko tvegani stiki v karanteno.

Na ta način, ocenjuje dr. Beovič, bodo testirani vsi tisti, ki test res potrebujejo. Po drugi strani pa bo število opravljenih testov nekoliko manjše in bo to omogočilo, da bodo vsi hitreje prišli do rezultata.

Dr. Miroslav Petrovec, vodja mikrobiološkega laboratorija na Medicinski fakulteti, je napovedal uvedbo hitrih antigenih testov za tiste posameznike, ki zdaj niso testirani, torej za vse tiste zdrave posameznike, ki opravljajo pomembne poklice in so v stiku z veliko ljudmi.

Postregel je s podatki, da so pregledali sestavo oziroma napotitev bolnikov na mikrobiološko testiranje in ugotovili, da je samo 20 do 25 odstotkov testov poslanih iz bolnišnic in domov za ostarele, vse drugo testiranje se izvaja v zdravstvenih domovih na vstopnih točkah. Ko so pogledali še malo podrobneje, so ugotovili, da je na teh vstopnih točkah testirana večina ljudi, okrog 60 odstotkov, ki zelo verjetno ne bi potrebovali najboljšega testa, ki ga imamo, ampak bi z veliko zanesljivostjo pri njih potrdili okužbo s antigenskimi testi. Ti bolniki imajo namreč običajno v svojih izločkih zelo veliko količino virusa in lahko s temi testi dokažemo večino primerov na takšnih mestih.

Antigenski testi dokazujejo fizične delčke virusa, ki jih test zazna. Uporabljamo dve vrsti takih testov: hitre in masovno uporabne. Strokovna skupina je sestavila parametre, po katerih bodo ocenjeni različni antigeni testi; sestavila je seznam testov, ki so na voljo, zato jih lahko začnemo uporabljati varno v okoljih, ki jih je skupina ocenila za primerne.

Zelo pomembno je, da bo na voljo dovolj antigenskih testov, kar bo omogočalo še dodatno povečanje števila testiranj in bo pomagalo razporediti bolnike ter jim ponuditi potrebno diagnostiko. Antigenski testi so tudi cenejši, saj njihova cena dosega le tretjino molekularnega testa.