Narodna in univerzitetna knjižnica hrani večje število izvodov Dalmatinove Biblije iz leta 1584. Med njihovimi najpomembnejšimi nekdanjimi lastniki in anotatorji so Jurij Rain s Strmola, Doroteja Bohorič, Leopold Maksimilijan Rasp, Žiga Zois, Jernej Kopitar, Ivan Vrhovnik in Tomo Zupan. Rainov izvod vsebuje tudi Dalmatinovo osebno posvetilo. Izvod z Brda je izvrstno ohranjen. Vezan je v galunsko kožo. Na sprednji platnici ima slepo vtisnjen Lutrov doprsni portret, na hrbtni platnici pa Melanchthonov portret.

Primerek Biblije, ki ga je prejela Narodna in univerzitetna knjižnica, je bil, kot je razvidno iz obstoječih virov, prvotno nekoč v lasti barona Adama Egkha z gradu Brdo pri Kranju. V tem, danes protokolarnem objektu, ki je v preteklosti zamenjal številne lastnike, med katerimi so bili tudi baroni Zoisi, je bila Biblija verjetno hranjena prav od svojega izida leta 1584. V zahvalo za podporo protestantskim deželnim stanovom jo je v dar prejel Adam Egkh, vnuk barona Janeza Jožefa Egkha, Trubarjevega prijatelja in člana komisije, ki je pregledala njegova dela, da ugotovi, ali so skladna z augsburško veroizpovedjo in ali so ustrezno prevedena v slovenski jezik.

V 16. stoletju je slovensko slovstvo doživelo svoj prvi veliki vzpon. V nekaj desetletjih smo razvili svoj jezik in postavili temelje slovenski književnosti. Dela protestantov so izhajala v razmeroma visokih nakladah, od 1000 do 2000 izvodov. Biblija, ki jo je v celoti prevedel Jurij Dalmatin, sodi med najpomembnejša dela vse naše protestantske književnosti in ima neprecenljivo vrednost za slovenski jezik in kulturo. Obsega kratek nemški in izčrpen slovenski predgovor, celotni Staro in Novo zavezo ter več registrov, med njimi tudi jezikovnega. Izšla je le nekaj desetletij po Luthrovem prevodu v nemščino. Za prevod je Dalmatin potreboval okoli deset let, seveda brez slovnice in brez slovarja. Natisnili so jo v 1500 izvodih v Wittenbergu v Nemčiji, tiskanje je trajalo približno pol leta. Uporabljali so jo še nadaljnjih 200 let in je bila temelj vsem poznejšim prevodom Svetega pisma. V Digitalni knjižnici Slovenije je izvod iz knjižnice Leopolda Maksimilijana Raspa v digitalni obliki na voljo že vse od leta 2010.