Zaposlovanje in delo v digitalnem svetu
Letošnji indeks enakosti spolov posebno pozornost namenja digitalizaciji, in sicer na področju uporabe in razvoja digitalnih veščin in tehnologij, digitalne preobrazbe sveta dela ter širših posledic in vpliva digitalizacije na človekove pravice, nasilja nad ženskami in skrbstvene dejavnosti. Na ministrstvu pod vodstvom ministra Janeza Ciglerja Kralja, za katerega je odziven trg dela ena ključnih prioritet, dejavno podpiramo krepitev digitalnih znanj in veščin, ki so pomembna za vključevanje v sodobno digitalno družbo ter na trg dela.

Digitalizacija in nove tehnologije igrajo ključno vlogo pri vzpostavljanju zaupanja in pospeševanju vključevanja več žensk na trg dela. Podatki za Slovenijo izpostavljajo izziv spolne segregacije na področju izobraževanja in zaposlenosti v digitalnem sektorju, saj se na tem področju izobrazi in zaposli več kot 80 % moških. Slovenija bo zato tej temi namenila pozornost v času predsedovanja Svetu EU.

V okviru aktivne politike zaposlovanja se vedno večja pozornost namenja izobraževanju in usposabljanju na področju digitalnih veščin. Projekti, kot so neformalno izobraževanje in usposabljanje, učne delavnice, usposabljanje na delovnem mestu, so nastali kot direkten odziv na potrebe trga dela, kjer v okviru programov izobraževanja in usposabljanja brezposelne osebe lahko pridobijo izobrazbo ali se usposobijo za opravljanje določenega dela ali poklica. Že nekaj časa se v navedene programe praviloma vključuje večje število žensk, prav tako v ospredje postavljajo pomen novih digitalnih znanj.

Slovenija na 11. mestu
Na podlagi dveh indikatorjev, ki merita področje dela (udeležba na trgu dela ter segregacija in kakovost delovnih mest), je Slovenija dosegla za 0,2 točke manj glede na lansko leto, in sicer zaradi povečanja spolne segregacije pri zaposlovanju. V Sloveniji izziv za prihodnost predstavlja spolna segregacija na področju izobraževanja. 41,2 odstotkov študentk v primerjavi s 16,8 % študentov se šola na področju izobraževanja, zdravstva in blaginje ali humanistike in umetnosti. Pri tem Slovenija ne odstopa bistveno od povprečja Evropske unije.

Podatki na področju časa so enaki podatkom iz leta 2017, saj se raziskava o porabi časa izvaja periodično. Novi podatki bodo tako na razpolago prihodnje leto. Podatki za leto 2016 kažejo, da 35 % žensk v primerjavi z 28 % moških vsaj eno uro na dan opravlja skrbstveno delo ali pomaga pri izobraževanju družinskih članov in članic, trikrat več žensk kot moških vsaj eno uro na dan opravijo za gospodinjska opravila.

Na področju moči je Slovenija dosegla 55,0 točke, kar je v primerjavi z lanskim letom za 2,6 točke manj. Statistika je posledica nižjega števila ministric v vladi, poslank v državnem zboru ter svetnic v občinskih in mestnih svetih. Znižal se je tudi delež žensk v upravah največjih gospodarskih družb, ki kotirajo na borzi, kot tudi delež žensk v upravi centralne banke.

Na področju zdravja Slovenija dosega 86,9 točke oziroma za 0,2 točki manj kot lani. Podatki kažejo, da moški svoje zdravje še vedno ocenjuje bolje kot ženske, kljub temu da je pričakovana življenjska doba žensk v povprečju 6 let višja v primerjavi z moškimi. Razlik v spolu pa ni mogoče zaslediti pri dostopnosti do zdravstvenih storitev.

Indeks enakosti spolov v ostalih članicah Evropske unije
Indeks, v katerega so vključene vse države članice EU, pokaže koliko je posamezna država članica oddaljena od enakosti spolov na lestvici od 1 do 100, kar predstavlja popolno enakost spolov, ter kakšno je evropsko povprečje. Vključuje šest ključnih področjih, to so delo, denar, znanje, čas, moč in zdravje ter presečno področje nasilje. Švedska ponovno sega na vrh indeksa (83,8), sledi ji Danska (77,4) in Francija (75,1), najslabše pa Romunija (54,4), Madžarska (53,0) in Grčija (52,2), ki je ponovno na zadnjem mestu.