Državna sekretarka je na konferenci poudarila, da so »podnebne spremembe največji okoljski izziv sedanjosti, so globalne in vplivajo tudi na države EU, povezava med vodo in podnebnimi spremembami pa se v zadnjem času kaže kot osrednja problematika«. Meritve okolja in znanstvene raziskave namreč kažejo skrb vzbujajoče globalne spremembe: višanje temperatur ozračja, spremembe padavinskih vzorcev in pretokov rek. Vremenski pojavi, kot so poplave, sušna obdobja in ekstremni dežni dogodki, so izziv vseh sodobnih družb, gospodarstev in tudi za obstoj ekosistemov.

Podnebne spremembe povzročajo razmere in obdobna stanja, ko je vode preveč, premalo ali pa je nezadostne kakovosti za uživanje – stanja, ki jih v mednarodnem komuniciranju že imenujemo vodna kriza. Spremenjena stanja vodnega okolja neželeno vplivajo na temeljne vrednote naše civilizacije, kot so zdravje ljudi, proizvodnja hrane, proizvodnja energije in zdravje ekosistemov, ter povzročajo velikanske stroške in tudi smrtne žrtve.

Ukrepi so potrebni takoj in na vseh ravneh: na lokalni, nacionalni, čezmejni, na ravni EU in sveta, in to tako, da vključujemo in izvajamo omilitvene in prilagoditvene ukrepe v vse bistvene politike in da se osredotočimo tudi na komuniciranje in ozaveščanje vseh ravni družbe z vključevanjem vseh pomembnih sektorjev in deležnikov.

Slovenija, z vodo bogata država, podnebne spremembe obravnava kot zelo pomembno temo, saj napovedi o dvigu temperatur in padavinskih vzorcev prav tako vzbujajo skrb, zato razvija nacionalno zavezo k medsektorskemu pristopu v boju proti podnebnim spremembam. Poleg drugih dejavnosti v Slovenji tako že izvajamo napredne klimatološke in hidrološke modele in analize, nacionalni strateški okvir za prilagoditev na podnebne spremembe, ozaveščevalne dejavnosti in vključevanje mladih na lokalni ravni ter sodelujemo v številnih mednarodnih telesih.

»Veseli nas, da Slovenija v tej pomembni dejavnosti sodeluje z Nemčijo in Portugalsko in tako pripomore k novi podnebni prilagoditveni strategiji EU, predvideni v prvi polovici leta 2021, na ta način pa tudi k evropskemu zelenemu dogovoru ter bolj stabilni EU in širši regiji,« je še povedala dr. Metka Gorišek in dodala: »Voda, še posebno v zunanjem delovanju EU, je tudi pomembna vsebina predsedovanja Slovenije Svetu EU prihodnje leto, zato nas veseli, da bomo lahko v tem okviru poudarili tudi pomen razmerja vode in podnebnih sprememb ter rezultate konference predstavili tudi zunaj meja EU.«

Namen konference je izdelati priporočila s področja celostnega upravljana voda kot prispevek k novi, ambicioznejši strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam, predvideni v prvi polovici leta 2021 kot del evropskega zelenega dogovora. Konference se udeležujejo visoki gostje iz treh predsedujočih držav, Evropske komisije in uveljavljenih mednarodnih institucij.

Spletni prenos konference