Tako so nekatere lokalne akcijske skupne že v prvem valu epidemije COVID-19 združevale lokalne pridelovalce hrane in ponudnike drugih storitev ter jih objavljale na svojih spletnih straneh in portalu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Naša super hrana. 

Krepitev kratkih dobavnih verig in samooskrbe s hrano se s Programom razvoja podeželja 2014–2020 podpira v okviru projektov ukrepa Sodelovanje in ukrepa LEADER, ta je del skupnega pristopa lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost CLLD. V okviru pristopa »od spodaj navzgor«, sofinanciranega iz treh evropskih skladov (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, Evropski sklad za regionalni razvoj), se izvajajo raznovrstni projekti, ki združujejo in povezujejo različne sektorje in deležnike na lokalnem območju.

Strategije lokalnega razvoja, ki so potrjene za posamezno območje LAS, pogosto spodbujajo razvoj kratkih dobavnih verig in trženje lokalno pridelanih proizvodov. Tako povezujejo lokalno kulinariko, vino, tradicijo čebelarstva in druge tradicionalne lokalne proizvode.

Projekti LEADER/CLLD so zelo interdisciplinarni, kompleksni z multiplikacijskimi učinki in se vsebinsko zelo prepletajo, zato jih je strogo vsebinsko zelo težko ločiti. Kljub temu vsebinska analiza do zdaj potrjenih projektov (več kot 500) iz ukrepa LEADER kaže 12-odstotni delež projektov s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane.

Projekti s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane zajemajo zelo širok nabor: predvsem v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetiji se podpirajo programi, storitve in produkti za povečanje lokalne samooskrbe ter kratkih dobavnih verig, vzpostavitev blagovnih znamk in trženje različnih proizvodov: lokalne hrane, sadjarstva, vina, mesa, zelenjave, senenega mleka in podobno. Projekti s tega področja pogosto izobražujejo o pomenu ohranjanja kmetijskih površin, v ta sveženj projektov so umeščeni tudi pilotni projekti s prikazom ohranjanja starih kultur, avtohtonih pasem, zeliščarstva in hortikulture ter projekti, povezani s čebelarstvom in pomenom ohranjanja gozdov.

Ponovno oživljanje tržnic

Tako je bila s sredstvi pristopa LEADER postavljena pokrita tržnica v Sodražici, v številnih drugih krajih pa so bile tržnice posodobljene ali nadgrajene (Hrastnik, Žalec, Prebold, Pivola). Tržnica v Pivoli oziroma Pohorska tržnica je primer vzpostavitve tržnice lokalnih pridelovalcev regijskega pomena, saj združuje pridelovalce, predelovalce in potrošnike treh občin: Hoče - Slivnica, Miklavž na Dravskem polju in Starše.

V Mežiški dolini so s projektom zagotovili osnovne možnosti za trženje lokalnih pridelkov in proizvodov, saj so v vseh štirih občinah (Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica, Črna na Koroškem) tržnice posodobili in nadgradili ali na novo zgradili in opremili.

Tržnice se oživljajo tudi v osrednji Sloveniji. Na njih se predvidevata povečanje ponudbe domačih pridelovalcev in izdelovalcev ter okrepitev tržnic Domžale, Komenda, Medvode, Mengeš, Vodice in Trzin z dodatnimi stojnicami.

Razvoj lokalnih blagovnih znamk

Na turističnem območju Rogla - Pohorje se znova vzpostavlja blagovna znamka Okusi Rogle, s katero bodo povezali kakovostno kulinarično ponudbo, vzpostavili in nadgradili sistem ocenjevanja produktov za pridobitev znaka kakovosti Okusi Rogle ter vzpostavili mrežo ponudnikov in sistem prodajne verige lokalnih izdelkov in prodajnih mest, kar bo pripomoglo k prepoznavnosti blagovne znamke.

Posočje je svoje ponudnike združilo pod kolektivno blagovno znamko Dolina Soče, ki s svojo celostno podobo in dejavnostmi povezuje tudi ekološke kmete, živilce, rokodelce in druge ponudnike. V Posočju se izvajajo tudi projekti, ki so sofinancirani iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. V enem izmed njih sta moči združili Mlekarna Planika in ribogojnica Faronika. Nastal je inovativen lokalni proizvod: ribji namaz s koščki dimljene postrvi iz ribogojnice Faronika in tolminske skute iz Mlekarne Planika. Soški namaz je bil po izboru bralcev Financ in portala Agrobiznis v spletnem glasovanju na natečaju leta 2020 izbran za najboljše živilo.

Dolenjsko povezuje projekt CLLD, sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, v okviru katerega je nastala kolektivna blagovna znamka Dobrote Dolenjske, kjer je poleg povezovanja ponudnikov za skupni nastop na trgu nastala tudi Strategija gastronomije Dolenjske, ki vključuje kulinarične dogodke, nove turistične produkte, premično trgovino.

Prepoznavnost pridobiva tudi kolektivna blagovna znamka Jeruzalem Slovenija, ki združuje ponudnike prleških občin, vinarje, turistične kmetije, čebelarje, proizvajalce bučnega olja, mesnin in druge.

Blagovna znamka The Secret Village se je oblikovala na območju Postojne in Pivke. S projektom so med drugim vzpostavili spletno stran s spletno trgovino za trženje ekoloških kmetijskih pridelkov in izdelkov, razširili prodajno ponudbo ter oblikovali embalažo in etikete.

Lokalna samooskrba v javnih zavodih

Na Škofjeloškem zelo velik poudarek dajejo tudi lokalni samooskrbi in kratkim dobavnim verigam v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, zato s projektom v vseh štirih občinah (Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri) spodbujajo prehransko samooskrbo s povečanjem lokalne pridelave, predelave in potrošnje, stremijo k večanju konkurenčnosti lokalnih proizvajalcev in lokalnega prehranskega trga ter k večanju dostopnosti lokalne hrane za tamkajšnje prebivalstvo, skrbijo za razvoj uravnoteženih šolskih obrokov in vzpostavitev kratkih oskrbovalnih verig.

Na območju Prlekije stremijo k povečanemu številu vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki naročajo lokalno hrano, zmanjšanju količine hrane v odpadkih ter povečanemu deležu porabe lokalno pridelane hrane v javnih ustanovah in tudi v gospodinjstvih na celotnem območju. Zato so v okviru projekta razvili pilotno računalniško aplikacijo, ki bo pripomogla k izboljšanju nabave hrane, spremljanju porabe in poenostavitvi naročanja hrane za vzgojno-izobraževalne ustanove. Hkrati so z izobraževanji in delavnicami v okviru projekta pripomogli k bolj usposobljenim ponudnikom lokalne hrane in povečanju njihove proizvodnje in prodaje ter k večji povezanosti med lokalnimi pridelovalci in potrošniki.

Sodelovanje lokalnih akcijskih skupin

Veliko dodano vrednost pri ozaveščanju o prehranski samooskrbi, skupnem nastopu ponudnikov na trgu in prenosu znanja o lokalno pridelani hrani imajo tudi izvedeni projekti sodelovanja med različnimi lokalnimi akcijskimi skupinami, sofinancirani v okviru ukrepa LEADER, podukrepa priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine. Projekti sodelovanja imajo še posebno pomembno vlogo, saj ne povezujejo le lokalnega območja, temveč tudi širša območja, ki niso vedno prostorsko povezana, neredko pa gre tudi za povezovanje z območji v tujih državah. Spodbujanje kratkih dobavnih verig hrane in lokalnih trgov je le eno izmed področij, ki jih podukrep podpira. V okviru petih javnih razpisov v programskem obdobju 2014‒2020 je bilo potrjenih kar 28 projektov sodelovanja lokalnih akcijskih skupin.

V projektu Odprta vrata kmetij so se povezale lokalne akcijske skupine LAS loškega pogorja, LAS Srce Slovenije, LAS s CILJem in LAS Gorenjska košarica, preko njih pa tudi več kmetij, ki se ukvarjajo s pridelavo in predelavo senenega mleka ter pridelavo in predelavo jagodičevja in drugega sadja. Organiziran je bil ogled ponudnikov, ki sodelujejo v tako imenovani sadni verigi. Kmetje so drug drugemu predstavili svoje izkušnje s pridelavo in predelavo sadja in jagodičevja ter spoznali možnosti trženja in predelave jagodičevja kot dopolnilnega vira dohodka. V sadovnjaku so spoznali stare sorte sadnih dreves in načrtovanje travniških sadovnjakov, pri ogledu drevesnice pa so se seznanili z načrtovanjem, vzdrževanjem in rezanjem sadnega drevja ter metodo določanja zrelosti sadja. Na kmetijah so si ogledali še predelavo sadja v sadno vino in kis ter predelavo sadja v sadne sokove, žganje in suho sadje. Prav tako je v okviru projekta potekal ogled kmetij, ki sodelujejo v tako imenovani seneni verigi (priprava krme za seneno mleko, predelava sira, pridelava jogurtov iz senenega mleka, pridelava kozjega senenega mleka). V okviru projekta tako želijo ozaveščati različne ciljne skupine potrošnikov z različnimi komunikacijskimi kanali, tudi z neposrednimi izkušnjami na samih kmetijah. Kmetijskim proizvodom želijo povrniti vrednost, ki so je bili deležni v preteklosti. Velik poudarek je na ozaveščanju različnih ciljnih skupinah potrošnikov, tudi z neposrednimi izkušnjami na samih kmetijah.

Projekt sodelovanja LAS »Jem drugače ‒ jem domače!« je bil osredotočen prav na povečanje prehranske samooskrbe, izvajalo ga je pet lokalnih akcijskih skupin na območju Podravja ter Obsotelja in Kozjanskega (LAS Dobro za nas, LAS Bogastvo podeželja, LAS Lastovica, LAS Obsotelje in Kozjansko in TOTI LAS), kjer so bili izvedeni izobraževalni moduli na temo trženja, promocije in prodaje pridelkov in skupnega vstopa na trg za deset vključenih lokalnih pridelovalcev. Oblikovana sta bila skupna celostna grafična podoba in e-katalog ponudnikov. Projekt je bil dobro sprejet med otroki vrtcev in osnovnih šol. Otroci so se ob praktičnih prikazih priprave hrane učili o pomenu lokalne pridelane hrane. Projekt je bil kot primer dobre prakse predstavljen tudi na dogodku Evropske mreže za razvoj podeželja v Bruslju.

»GlaMUR« je čezmejni projekt sodelovanja LAS, v katerega sta vključena LAS Prlekija in LAS Ovtar Slovenskih goric, v njem je v sodelovanju s tujim partnerjem iz Avstrije nastala čezmejna blagovna znamka GlaMUR. Do septembra je povezala približno 200 lokalnih ponudnikov in občine z območja vključenih partnerjev, do njihove ponudbe je mogoče dostopati z mobilno aplikacijo Klopotec, v nastajanju pa je tudi spletna stran. Ponudniki se povezuje tudi s stojnicami za prodajo in raznovrstno čezmejno promocijo. V času zaprtih trgovin in pomanjkanja dobrin je veliko ponudnikov dalo na voljo svoje zaloge lokalnim skupnostim brez višanja cen, kar je velikega pomena z vidika kratkih poti in lokalne ekonomije.

Potrjen pa je bil tudi projekt štirih lokalnih akcijskih skupin (LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe, LAS Notranjska, LAS med Snežnikom in Nanosom ter LAS Dolenjska in Bela krajina) »Z roko v roki do kakovostne prehrane«, s katereim se bosta vzpostavila učinkovit sistem lokalne trajnostne oskrbe ‒ predvsem javnih ustanov ‒ z lokalnimi živili in s tem oblikovanje kratkih dobavnih verig. S projektom želijo ugotoviti potrebe javnih ustanov po lokalnih proizvodih in jih hkrati ozavestiti o pomenu lokalnih proizvodov, na drugi strani pa jih učinkovito povezati z lokalnimi proizvajalci.

Kako naprej?

V okviru resolucije Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021 je pristop LEADER prepoznan kot eden učinkovitih ukrepov sodelovanja s podporo inovativnim pristopom pri povezovanju in trženju pridelkov in proizvodov. Na tem mestu opozarjamo na sinergijo pridelave in predelave hrane s turizmom na podeželju, gastronomijo in oblikovanjem novih podjetniških priložnosti na tem področju.

Ukrepi, ki jih izvajajo lokalne skupnosti, so pomembni z vidika podpor specifičnim pobudam podeželskega prebivalstva in bodo v prihodnje še pomembnejši del kmetijske politike. Zavedanje o pomenu lokalne preskrbe se namreč krepi, kar daje dobro podlago za učinkovitejše povezovanje lokalnih pobud za povezovanje kmetijstva, živilstva in turizma in oskrbe javnih zavodov z lokalnimi živili.

Lokalno pridelana in predelana živila pa igrajo izjemno pomembno vlogo tudi pri zaznamovanju dneva slovenske hrane (vsako leto tretji petek v novembru; letos v petek, 20. novembra, v okviru katerega bo že deseti tradicionalni slovenski zajtrk.