Zato je uvodoma potrebno pojasniti vse okoliščine, ki so privedle do skoraj dveh desetletij brezplačnega najema stavbe na Metelkovi. Večina pogodb je bila sklenjenih že leta 1997 na osnovi javnega razpisa za obdobje treh let. Ker po preteku treh let od sklenitve najemne pogodbe ni prišlo do objave novega javnega razpisa, so bili k vsem pogodbam sklenjeni aneksi, ki so določili, da najemniki še naprej uporabljajo poslovne prostore, in sicer do objave novega javnega razpisa za oddajo prostorov. Javni razpis pa v vseh teh letnih ni bil objavljen, zato je po Obligacijskem zakoniku obveljala teorija realizacije pogodb, kar pomeni, da obstaja fikcija sklenitve najemnih razmerij za nedoločen čas.

V vseh tipskih pogodbah je bilo določeno plačevanje neprofitne najemnine 4 nemške marke na kvadratni meter. Najemnino so najemniki plačevali le do leta 2002, nekateri  tudi do 2004.  Leta 2002 je namreč stopil v veljavo 75. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUIJK), ki je določil, da se »javna kulturna infrastruktura daje v upravljanje ali v uporabo kulturnih izvajalcem in posameznikom brezplačno, a pod pogojem, da prevzemajo obveznost rednega vzdrževanja, kritja obratovalnih stroškov in drugih pogodbeno dogovorjenih stroškov.«

Najemniki, ki so plačevali najemnino kljub uveljavitvi 75. člena ZUIJK še vse do leta 2004, so zahtevali od MK povrnitev že izplačanih najemnin. Ministrstvo in najemniki so za obdobje dveh let (2002-2004) izvedli pobot, kar pomeni, da najemnine ne plačujejo vse od leta 2002.

Obstoj fikcije sklenitve najemnega razmerja za nedoločen čas, pa ne pomeni, da ministrstvo ne more najemnega razmerja odpovedati. Nobeno najemno razmerje ne more biti trajno, saj bi takšno razmerje kršilo lastninsko pravico najemodajalca. Ministrstvo bo tako pri odpovedi najemnih razmerij postopalo povsem skladno z zakonodajo.

Ministrstvo ima za odpoved najemnih razmerij tehtne razloge:

• poslovna stavba na naslovu Metelkova 6 je zaradi dotrajanosti nevarna za brezplačne uporabnike, ministrstvo pa jo je kot lastnik dolžno obnoviti;
• ministrstvo te prostore potrebuje, saj jih bo preuredilo v Prirodoslovni muzej (sredstva za obnovo so zagotovljena, prenovo in preureditev v muzej pa sta načrtovala že prejšnja ministra).

V pogodbi pa je tudi jasno določeno, da se najemnih prostorov brez soglasja najemodajalca ne sme oddajati v podnajem. Več  najemnikov je to določbo kršilo in oddalo prostore brez soglasja ministrstva v podnajem drugim podnajemnikom. Med temi so Zavod za sodobno umetnost, Društvo za retroavantgardo, Društvo študentski kulturni center Škuc, Maska, Zavod Exodus Ljubljana, Zveza Združenj ekoloških kmetov Slovenije, Mirovni inštitut, Društvo NSK, Sloga.

Takšen podnajem pa predstavlja hujšo kršitev najemnih pogodb, hkrati pa kaže, da veliko najemnikov poslovnih prostorov sploh ne potrebuje, saj jih drugače ne bi oddajalo.

Poudarjamo pa še dejstvo, da nekateri uporabniki poslovnih prostorov sploh ne  izpolnjujejo več pogojev za brezplačno uporabo, saj nimajo  statusa  nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture. Mirovni inštitut ima tak status na področju dela in družine, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC) na področju okolja, nekateri ga imajo na področju kmetijstva ipd.

Ministrstvo za kulturo je oktobra vsem najemnikom poslalo pobudo o sporazumni odpovedi. V kolikor do te ne bo prišlo, bo ministrstvo skladno z Zakonom o poslovnih stavbah začelo s postopki sodne odpovedi. Pri sodni odpovedi je zakonski rok eno leto. Zato so povsem neresnični očitki, da se uporabnike stavbe izseljuje v času epidemije.

Skladno s sklepom Odbora za kulturo Državnega zbora je namen, da se na Metelkovi čimprej uredijo prostori za Prirodoslovni muzej, hkrati pa se iščejo možnosti, da bi do ustreznih prostorov zase prišli tudi dosedanji upravičeni uporabniki, pri čemer se računa tudi na samoiniciativnost deležnikov.