Osrednji temi konference sta bili neodvisno pravosodje in vladavina prava v Evropi, na dveh plenarnih zasedanjih pa so razpravljali pravosodni ministri držav članic Sveta Evrope oziroma njihovi namestniki; prva razprava je potekala o novih izzivih glede vladavine prava in jamstvih za neodvisno pravosodje, druga razprava pa se je osredotočala na to, kako okrepiti zaupanje državljanov v pravosodje.

Ministrica, ki je sodelovala v prvi razpravi, je poudarila, da moramo tudi pri soočanju s pandemijo COVID-19 ostati zavezani ohranitvi neodvisnega pravosodja in spoštovanja vladavine prava, med drugim tudi učinkovitega boja proti korupciji in sovražnemu govoru. Izrazila je podporo Svetu Evrope glede dela Evropskega sodišča za človekove pravice, Beneške komisije, Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov in CEPEJ, in opozorila na trud pri vzpostavljanju pravno zavezujočega instrumenta na področju umetne inteligence, ki prav tako predstavlja izziv za vladavino prava. Ob koncu svojega prispevka je ministrica poudarila, da morajo zunanja poročila in ocene pravosodnih sistemov, ki jih opravljata EU in Svet Evrope, služiti iskanju dobrih praks in potrebam po izboljšavah, hkrati pa je izrazila željo po več koherentnosti med različnimi mehanizmi. Zaključila je z mislijo, da bi razprave na evropski ravni glede pravosodja vodile k poenotenju standardov v vseh državah članicah Sveta Evrope.

Sicer pa so razpravljavci na današnji konferenci poudarili pomen enotnega razumevanja vladavine prava v Evropi, ne glede na geografski ali zgodovinski ozir ali, kot je npr. trenutna zdravstvena kriza. Kot poudarja Svet Evrope že od začetka epidemije, morajo biti človekove pravice, vladavina prava in demokracija enako zavarovani, kot je zaščita zdravja. Predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice Robert Ragnar Spagno je izpostavil, da morajo biti te vrednote »naša kolektivna evropska zavest«, saj bo s tem okrepljen tudi konvencijski sistem.