Evropsko partnerstvo za inovacije na področju kmetijstva (EIP-AGRI) si prizadeva spodbujati konkurenčno in trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo, ki bosta z manj dosegla več in bolje. Osredotoča se na spodbujanje kmetovalcev, da se reševanja praktičnih izzivov, s katerimi se srečujejo na kmetijskem gospodarstvu, lotevajo v sodelovanju s strokovnjaki iz različnih področij, saj je znano dejstvo, da »več glav več ve«. Namen Evropskega partnerstva za inovacije je, da kmetovalci, svetovalci, raziskovalci in drugi deležniki v sodelovanju obravnavajo praktične probleme in zanje poiščejo izvedljive, inovativne rešitve, ki jih nato preizkusijo v praksi na kmetijskih gospodarstvih (na primer v hlevu, na polju, trajnem nasadu, v proizvodnji) ter pridobljeno znanje in rezultate razširjajo med druge kmete. Znanje o doseženih rezultatih pa se, tudi preko dogodkov kot je ta, nato razširja med druge kmete in med širšo javnost.

S sodelovanjem vseh teh deležnikov želimo doprinesti k zmanjševanju vrzeli v pretoku znanja in inovacij od stroke do kmetijske prakse ter k izboljšanemu pretoku informacij s kmetijske prakse do stroke glede dejanskih, praktičnih problemov, s katerimi se srečujejo kmetje in kmetijska podjetja.

Sodelovanje med kmeti in različnimi strokovnjaki poteka v tako imenovanih operativnih skupinah EIP, ki jih je v Evropi že več kot 1.500, v Sloveniji pa 32. Partnerstva so raznolika, v njih skoraj 400 partnerjev (od tega dve tretjini kmetovalcev) sodeluje v iskanju inovativnih rešitev na področju živinoreje, poljedelstva, sadjarstva in vinogradništva, digitalizacije v kmetijstvu in gozdarstvu, analitičnih sistemov v podporo svetovanju na kmetijah, učinkovite in trajnostne rabe vode, trajnostne rabe tal, iskanja novih priložnosti na področju rabe kmetijskih odpadkov kot obnovljivih virov energije, in podobno.

Odzivi s terena in rezultati ankete kažejo, da so projekti EIP med našimi kmetovalci dobro sprejeti, predvsem pa od teh projektov pričakujejo inovativne praktične rešitve za konkretne probleme, s katerimi bo možno doseči več in bolje, kot prednost pa so izpostavili tudi pridobitev novih strokovnih znanj, do katerih bi sami težje prišli ter možnost dostopa do strokovnjakov, na katere se lahko obrnejo, ko naletijo na izziv, ki ga sami ne znajo rešiti.

Ena izmed bistvenih značilnosti projektov EIP je tudi inovativnost pri reševanju problemov, ki jo omogoča ustrezna sestava operativne skupine EIP. Pri premoščanju vrzeli v komunikaciji pa tudi pri iskanju in povezovanju ustreznih partnerjev, ki bi lahko uspešno rešili izzive kmetov, imajo lahko pomembno vlogo inovacijski posredniki oziroma »innovation broker-ji«. O pomenu inovacijskih posrednikov pri izvajanju pristopa EIP sta na dogodku spregovorila predstavnika iz Belgije in Poljske, kjer so inovacijski posredniki uspešen in pomemben del AKIS-a (Sistema znanja in inovacij na področju kmetijstva).

Ukrep izvajamo šele tri leta, pa vendar se iz razpisa v razpis zanimanje izredno povečuje. Vsa predvidena sredstva, ki so bila namenjena za izvajanje ukrepa 16 – Sodelovanje so praktično odobrena. Ostalo nam je le še nekaj sredstev na podukrepu 16.4 – kratke dobavne verige. Razpis za ta podukrep pa bo objavljen še v tem mesecu. 

Kot je bilo izpostavljeno na dogodku ob drugem dnevu javnega posveta javne službe kmetijskega svetovanja (JSKS), morajo biti znanje in praktične rešitve za kmetovalce, ustvarjene preko različnih, z javnimi sredstvi sofinanciranih projektov, brezplačne, dostopne na enem mestu, na enostaven način in v njim razumljivem jeziku. Zato so bili na dogodku poleg projektov EIP predstavljeni tudi številni drugi projekti, ki se izvajajo v okviru H2020, Interreg, Era-net, pilotni projekti, in podobno.

Vse video predstavitve predstavljenih projektov EIP in informacije o drugih na današnjem dogodku predstavljenih projektih, bodo dostopne na spletni strani Programa razvoja podeželja v okviru EIP VEM točke in na spletni strani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.