V uvodnem delu je udeležence nagovoril minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar, ki je poudaril pomen posledic, ki jih na svetovni ravni za seboj puščata pandemija covida-19 in podnebne spremembe. Glede celovitega pristopa Slovenije do vode kot naravne dobrine je poudaril, da Slovenija na to gleda kot na vprašanje trajnostnega razvoja, miru in varnosti ter človekovih pravic. Sodelovanje na področju upravljanja in dostopa do vode se je v preteklosti pokazalo kot pomemben dejavnik preprečevanja konfliktov in krepitve odnosov, in s tem védenjem bo Slovenija pristopila tudi v prihodnje predsedovanje Svetu EU.

V nadaljevanju so udeležence nagovorili tudi komisarka Evropske unije za mednarodna partnerstva Jutta Urpilainen, komisar za gospodarske zadeve Afriške unije prof. Victor Harison, ministrica za zunanje zadeve Republike Kenije Raychelle Awuor Omamo in namestnik ministrice za mednarodne odnose in sodelovanje Republike Južne Afrike Alvin Botes.

Po uvodnih nagovorih visokih predstavnikov so bile na treh okroglih mizah obravnavane tematike prilagojene aktualnim razmeram v svetu. Na prvi je potekala razprava o krepitvi sodelovanja med Evropsko unijo in Afriko v podnebni politiki in zelenem gospodarstvu, na drugi so udeleženci razpravljali o posledicah pandemije v zvezi s skupnimi priložnostmi za okrepljeno družbeno in gospodarsko okrevanje, na tretji pa o posledicah pandemije, ki pestijo zasebni sektor.

Konferenco je sklenil državni sekretar Tone Kajzer, ki je v nagovoru povedal, da ostaja Slovenija v celoti zavezana cilju doseganja podnebno nevtralne Evropske unije do leta 2050, tudi z zelenim prehodom. Obenem je poudaril, da so na konferenci obravnavane teme ključne za dosego celostnega družbenega, političnega in gospodarskega napredka, pa tudi za vključujočo rast in trajnostni razvoj na nacionalni, regionalni in globalni ravni. V zaključku je državni sekretar poudaril, da si bo Slovenija še nadalje prizadevala za vzpostavitev in krepitev dvostranskih vezi z afriškimi državami in organizacijami.