Dan slovenskega lesarstva je predstavljal zaključek vseh letošnjih promocijskih aktivnosti, ki jih z namenom ozaveščanja o prednostih rabe lesa, ministrstvo in agencija izvajata pod sloganom Uporabimo slovenski les, se je začel z uvodnimi nagovori.

V pozdravnem nagovoru je minister Zdravko Počivalšek čestital za organizacijo dogodka na področju lesnopredelovalne industrije, ki je za Slovenijo izrednega pomena. »Razvojni potencial in pomen lesne panoge je izjemen, tako z vidika pozitivnih okoljskih in ekonomskih vplivov, zagotavljanja večje samooskrbe in samozadostnosti, kakor tudi z vidika širšega družbenega pomena«, je povedal. Lesna in pohištvena industrija v zadnjih letih beleži pozitivne trende, ministrstvo pa si prizadeva še za večjo predelavo lesa v končne izdelke z visoko dodano vrednostjo, saj so na les vezane tudi druge panoge, kar prinaša veliko multiplikativnih učinkov.

Patrizio Antonicoli iz CEI Bois, Evropske konfederacije lesnopredelovalne industrije, je poudaril, da se moramo osredotočit na zeleno okrevanje po pandemiji in spremeniti evropski lesnopredelovalni sektor v resnično zeleno, odporno in digitalno industrijo, za prilagoditev hitrim spremembam. »Povečati moramo pričakovanja potrošnikov in inovacije, medkulturna povezovanja ter z zelenimi tehnologijami podpreti in spremljati Evropski zeleni dogovor«, je še poudaril.

Petri Heino iz finskega Ministrstva za okolje pa je predstavil program za pospeševanje lesene gradnje na Finskem. V Nacionalni energetski in podnebni strategiji imajo predvideno spodbujanje gradnje lesa za dolgoročno shranjevanje ogljika, zmanjšanje ogljičnega odtisa gradbenih materialov in izboljšanje materialne učinkovitosti gradnje. S tem želijo do leta 2035 postati ogljično nevtralna, do leta 2025 pa vodilna država v krožni ekonomiji.

Priložnosti zelene industrije

Na okrogli mizi »Priložnosti zelene industrije«, ki so se je udeležili nekateri ključni deležniki na področju lesne industrije, so razpravljali o  aktualnih temah, kot so izzivi in priložnosti lesne industrije, o politiki in ukrepih države na tem področju ter o vlogi lesa pri blaženju podnebnih sprememb.

Na njej so sodelovali Ajda Cuderman, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, Georgi Bangiev, generalni direktor Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor, Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, Bogdan Božac, Marles hiše d. o. o., Velko Gortnar, Alples d. d. in doc. dr. Iztok Šušteršič, Univerza na Primorskem.

Sodelujoči na okrogli mizi so se ob koncu razprave strinjali, da bo za večji preboj na področju slovenske lesne industrije potrebno povečati količino doma predelanega lesa, najprej v polizdelke in nato v končne lesne izdelke, zagotoviti ustrezno izobražen kader, doseči ustrezne zakonodajne spremembe ter nenazadnje doseči večjo ozaveščenost širše javnosti o prednostih lesa in lesenih izdelkov tako za posameznika kot za družbo.

Krožno, digitalno, pametno – priložnosti za lesarje

V okviru predavanj strokovnjakov iz različnih področij so bile predstavljene finančne spodbude za razvoj lesne panoge, vloga dizajniranja za demontažo in povečanje rabe odsluženega lesa, trendi digitalizacije, prodajne prakse v času pandemije ter sodobne prakse notranjega pohištva. V sklopu Lesene stavbe za zeleno prihodnost – značilnosti in pravilni pristopi pa so se gledalci seznanili z vlogo lesene gradnje pri zniževanju emisij CO2, s prednostmi lesa kot gradbenega materiala in njegovim vplivom na zdravje uporabnikov stavb ter kako preprečiti razkroj lesa.

Hkrati so potekala tudi spletna mednarodna poslovna srečanja na področju pohištva in lesene gradnje ter opreme, ki jih je organiziral Lesarski grozd Gospodarske zbornice Slovenije, ki letos praznuje 20. obletnico svojega delovanja. V tem času je Grozd veliko prispeval h krepitvi konkurenčnosti lesarskih podjetij ter panožnega podpornega okolja, zadnja tri leta sodeluje tudi pri SRIPu Pametne stavbe in dom z lesno verigo. Obrtno-podjetniška zbornica v sklopu dogodka za svoje člane organizirala tudi predavanja o certificiranju konstrukcijskega lesa in o prednostih certifikatov

Naj lesena gradnja 2020

Dogodek se je zaključil s podelitvijo 3. nacionalne nagrade za Naj leseno gradnjo 2020. V kategoriji Stanovanjske stavbe sta nagrado prejeli Stanovanjska hiša Poljane (arhitektura 3biro, izvedba Tesarstvo Kaltak) in Blok Karantanika (arhitektura Tria Studio, izvedba podjetje Alfa Natura), v kategoriji Javne stavbe so bili nagrajenci EKOHIŠA BIC Ljubljana (arhitektura Curk arhitektura, izvedba VG5), Športni center Trebelno (arhitektura Kontra arhitekti, izvedba Marles hiše in podjetje CGP) in Trajnostni športni center SQUASHLAND (arhitektura Goran Miličevič, izvedba podjetje CBD), v kategoriji Inženirski objekti in tehnične rešitve je nagrado prejela Tržnica Medvode (arhitektura 3biro, izvedba podjetje Dimniki, gradbena konstrukcije podjetje CBD), nagrado za Urbanizem in arhitekturo pa Stanovanjsko apartmajsko naselje Podbreg (arhitektura Studio abiro, izvedba Alfa Natura). Posebno priznanje strokovne komisije je prejel Odbor tesarjev pri Sekciji lesnih strok pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije za njihov prispevek k ohranjanju, razvijanju in nadgradnji tesarskih veščin in znanja v Sloveniji.

Nagrade sta podelila Danilo Anton Ranc, direktor Direktorata za lesarstvo in dr. Tomaž Kostanjevec, v.d. direktorja javne agencije SPIRIT Slovenija.

Celoten dogodek bo objavljen na podjetniškem portalu agencije SPIRIT. Vabimo pa vas tudi k ogledu promocijskega videa slovenske lesne industrije in videa o razstavi Čar lesa