Udeležili so se ga ministri in njihovi namestniki iz držav Zahodnega Balkana ter visoki predstavniki Evropske komisije, mednarodnih organizacij ter držav opazovalk, med slednjimi tudi Slovenije. Razpravljali so o približevanju kmetijske politike in politike razvoja podeželja držav jugovzhodne (JV) Evrope evropskim politikam ter o regionalnem povezovanju na območju JV Evrope v času epidemije covid-19.

Minister dr. Podgoršek je uvodoma iskreno čestital stalni delovni skupini, da kljub epidemiji covid-19 skrbi za kontinuirana virtualna srečanja kmetijskih ministrov iz regije in visokih predstavnikov Evropske komisije ter s tem prispeva k pravočasnemu in enotnemu ukrepanju pri reševanju prehranske varnosti regije in ohranjanju živega podeželja. Čestital je tudi ministroma iz Severne Makedonije in Albanije za začetek pristopnih pogajanj z Evropsko unijo ter izrazil podporo: »Slovenija si prizadeva, da bo vam in ostalim državam iz regije še naprej stala ob strani na vaši poti priključevanja k Evropski uniji.«

Nadalje je minister dr. Podgoršek izpostavil vpliv epidemije covid-19 na usmeritve skupne kmetijske politike, na evropske integracije in prehransko varnost v Evropi in v svetu. Predstavil je prizadevanja Slovenije za hitro in učinkovito zmanjševanje negativnih posledic epidemije za najširši krog državljanov in podjetij, ter s tem tudi kmetijskim proizvajalcem in živilskim podjetjem – tako je bil pretekli teden na vladi sprejet že šesti protikoronski zakonodajni paket.

Ob tem je spomnil, da je EU ob epidemiji covid-19 za regijo mobilizirala 3,3 milijarde evrov takojšnje pomoči, ki je bila namenjena predvsem zdravstvenemu sektorju ter ekonomskemu okrevanju držav Zahodnega Balkana ter poudaril, da tudi Slovenija sledi tem naporom.

V nadaljevanju zasedanja je minister dr. Podgoršek povedal, da Slovenija pozdravlja pobudo Stalne delovne skupine za pripravo Skupne izjave o Gospodarskem in investicijskem načrtu za Zahodni Balkan ter o Zeleni agendi za Zahodni Balkan, s katero je podana zaveza za oblikovanje  trajnostnega prehranskega sistema, ki bo ščitil varnost hrane, ljudi in naravno okolje na Zahodnem Balkanu. Izrazil je zadovoljstvo, da je Evropska komisija ob tokratnem širitvenem paketu objavila Gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan, za izvedbo katerega namenja 9 milijard evrov iz Instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III)..

Slovenija je v zadnjem obdobju (2018-2019) skupaj z makedonsko administracijo uspešno krepila razvoj podeželskih struktur pri vključevanju celovite strukture LEADER pristopa v državi. Gre za uspeh, ki ga je Evropska komisija zabeležila v svojem Poročilu o napredku za Republiko Severno Makedonijo za leto 2020.

Z Republiko Srbijo pa Slovenija izvaja dvostranski projekt tehnične pomoči, v katerem srbski administraciji svetujemo na področju vinogradništva in vinarstva, krepitve nacionalnih shem kakovosti ter tem, vezanih na ekološko kmetovanje in na vzpostavitev kmetijsko-okoljsko-podnebne politike.

Zahodni Balkan ostaja za Slovenijo prioritetno območje razvojnega sodelovanja. Njegova stabilnost ter pomikanje proti članstvu v Evropski uniji je v slovenskem vitalnem in strateškem interesu. To potrjujejo tudi načrti glede programa predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije v drugi polovici 2021.