Vladni govorec Jelko Kacin je v uvodu poudaril, da so se okužbe znova začele hitreje širiti v domovih za starejše, trenutno je tam aktivno okuženih kar 1962 oseb.

Vdori okužb v domove za starejše so skrb vzbujajoči, saj gre za družbeno skupino, ki je najbolj ranljiva in v kateri se oboleli pogosteje spoprijemajo s težjim potekom bolezni. Gre za najbolj ranljiv del prebivalstva, ki ga moramo zaščititi, je poudaril Kacin.

Po prvem valu in izkušnji iz pomladanskih mesecev so v domovih za starejše pripravili krizne načrte za ravnanje v primeru okužbe. Izdelani so bili protokoli, izpeljana številna izobraževanja, zagotovljene so bile kadrovske krepitve. Okrepilo se je tudi sodelovanje z lokalno skupnostjo.

Z okužbami se je doslej spoprijelo že 85 odstotkov domov za starejše, a velika večina je širjenje okužbe uspešno zamejila. Predstavitev dobrih praks je priložnost za krepitev zavedanja zaposlenih, lokalne skupnosti, doma, pa tudi širše slovenske javnosti o tem, da do vnosa virusa pride zaradi človeškega dejavnika.

Direktor Doma starejših Rakičan Zoran Hoblaj je v nadaljevanju povedal, da imajo trenutno 84 okuženih oskrbovancev na različnih lokacijah, ob tem pa upajo, da se bo stanje v nekaj tednih izboljšalo. Poudaril je, da so v preteklem obdobju veliko vlagali v obveščanje deležnikov in izobraževanje zaposlenih, kako ravnati v primeru okužb. Izdelali so tudi natančne krizne načrte ravnanja.

Poudaril je, da so v domu z odobrenimi sredstvi Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zaposlili 16 novih sodelavcev s področja socialne oskrbe, ki so znatno razbremenili kadre, ki se zdaj lahko v celoti posvečajo zdravstveni oskrbi stanovalcev.

V domu pričakujejo, da bodo, tako kot v prvem valu epidemije, dobili regresirane vse dodatke za zaposlene, ki so močno obremenjeni in delajo v težkih razmerah.

Sicer se trudijo oskrbovancem nuditi čim boljše razmere tudi v času okužb. Vzpostavili so posebne mobilne številke in videopovezave za komuniciranje oskrbovancev z družinskimi člani.

Psihologinja prof. dr. Mojca Juriševič je opozorila na problematiko otrok in mladostnikov, ki so se znašli sredi epidemije in omejitvenih ukrepov, ter nanizala nekaj predlogov, kako jih starši lahko podprejo, da bodo negotove razmere preživeli s čim manj težavami in posledicami.

Pomembno je, je poudarila, da se z otroki in mladostniki pogovarjamo, jih povprašamo po počutju, odgovarjamo na njihova vprašanja. Pozvala je, da koronavirusa ne postavljamo v središče družinskega, vrtčevskega in šolskega vsakdana, a se ob tem tudi ne sprenevedajmo, da je nepomemben. Ne pretvarjajmo se, da je vse normalno. Ne stresajmo svoje jeze in nezadovoljstva nad omejevalnimi ukrepi na otroke ali pred njimi.

Spremljajmo otrokove šolske in obšolske dejavnosti. Pri učenju mu stojmo ob strani še tesneje kot sicer.

Poskrbimo za zdravo prehrano, dovolj gibanja na svežem zraku in spanja. 

In pri vsem tem ne pozabimo nase, saj smo le zdravi odrasli lahko v oporo otrokom in mladostnikom, je zaključila psihologinja Juriševič.