Državni sekretar dr. Jure Gašparič sodeloval na virtualni delavnici o Evropskem raziskovalnem prostoru
- Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Cilj dogodka je bil spodbuditi razpravo o prispevku Evropskega raziskovalnega prostora (ERA) k okrevanju po krizi, ki jo je povzročila pandemija COVID-19 ter k prehodu v odpornejšo družbo.
Državni sekretar dr. Gašparič je aktivno sodeloval v sklepni panelni razpravi dogodka, ki jo je moderirala generalna sekretarka organizacije Science Europe, Lidia Borrell-Damián. Panel je odprla evropska komisarka Mariya Gabriel, ki je predstavila glavne poudarke vizije prenovljenega Evropskega raziskovalnega prostora, ki bo prispeval k dvojnemu, zelenemu in digitalnemu prehodu EU. Komisarka je poudarila, da moramo preseči razdrobljenost ukrepanja tako v geografskem kot v sektorskem smislu.
Državni sekretar dr. Gašparič je v svojem prispevku izpostavil ključni pomen ERA za spodbujanje okrevanja in odpornosti družbe. Po 20 letih je čas za prenovo Evropskega raziskovalnega prostora, pri čemer pa moramo poskrbeti, da bomo zastavljene cilje tudi uresničili. Ključ do tega bo upravljanje ERA in Slovenija se želi v času svojega predsedstva Svetu EU posvetiti oblikovanju upravljavskega okvira ERA, ki bo zagotovil, da bodo naši skupni evropski načrti postali resničnost. »Pri tem bomo morali vključiti deležnike, povezati sektorske politike in poskrbeti za ukrepe na nacionalni ravni,« je dejal dr. Gašparič.
Poudaril je tudi pomen bazičnih raziskav, ki ustvarjajo znanje, na podlagi katerega lahko v krizah iščemo rešitve, kar je podprlo tudi več drugih govorcev na dogodku. V tem kontekstu je dr. Gašparič spomnil tudi na neverjeten odziv slovenske raziskovalne skupnosti v iskanju rešitev na težave, ki jih je prinesla pandemija COVID-19. Vsi trije predstavniki aktualnega tria predsedstev Svetu EU na dogodku so v svojih prispevkih poudarili tudi odlično sodelovanje in zavezanost tria Nemčije, Portugalske in Slovenije k prenovi Evropskega raziskovalnega prostora ter večanju njegove prepoznavnosti, k čemur bi lahko pripomogla tudi pobuda Evropske prestolnice znanosti, kot je spomnil dr. Gašparič.