Evropska komisija je napovedala novo evropsko industrijsko strategijo, ki naj bi bila pripravljena predvidoma do konca marca 2021. Pri pripravi bodo ključni trije dejavniki in sicer večje naložbe v trajnostne, zelene in digitalne inovacije v evropski industriji,  močnejše spodbujanje „evropske dodane vrednosti“ z vsemi pozitivnimi učinki prelivanja, kar pomeni večje vseevropsko sodelovanje na področju trajnostnih ključnih tehnologij in poslovno okolje, ki temelji in omogoča pravično in pošteno konkurenco.

Minister Počivalšek je izpostavil, da mora posodobljena industrijska strategija ustrezno nasloviti izzive za uspešno okrevanje in krepitev odpornosti evropske industrije. »Strategija se mora osredotočiti na prehod industrije v zeleno in digitalno,  pomembno vlogo morajo imeti raziskave in inovacije, več poudarka pa mora biti na oblikovanju kot ustvarjalcu dodane vrednosti gospodarstva. Za uspešen prehod so potrebni izobraženi ljudje, nove tehnologije in zelene naložbe. Paziti moramo tudi, da nizkoogljične tehnologije obdržimo v EU, saj tretje države nimajo strogih omejitev, kar lahko privede do ravno nasprotnega učinka – povečanja emisij na globalni ravni ter izgube delovnih mest«, je povedal. V luči zelene preobrazbe je poudaril pomen in potrebe energetsko intenzivnih industrij ter nujnost, da EU postane globalni vzor za zelene produkte, z upoštevanjem visokih evropskih standardov in okoljskih ciljev.

Evropska komisija se je zavezala k zmanjšanju emisij s ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050, pri razogljičenju energetsko intenzivnih industrij pa naj bi pomembno vlogo imel vodik. Na ravni EU je v fazi oblikovanja tudi Evropsko zavezništvo za čisti vodik (European Clean Hydrogen Alliance). »Slovenija pozdravlja takšne iniciative, saj so nujne za dosego podnebne nevtralnosti, prav tako pozdravljamo predlog nemškega predsedstva za slogan »Čisti produkti, izdelani v Evropi«, ki lahko postane vodilna svetovna blagovna znamka v energetskem sektorju. Podjetja potrebujejo predvidljivo okolje in dovolj fleksibilna pravila državnih pomoči, da lahko sprejmejo dolgoročne investicijske odločitve«, je zaključil minister Počivalšek.

Večina držav članic je za izboljšanje konkurenčnosti izpostavila pomembnost dvojnega prehoda, ob tem pa opozorila na medsebojno usklajenost evropskega zelenega dogovora in industrijske strategije za prihodnje okrevanje. Kot ključne za realizacijo dvojnega prehoda so izpostavile vlaganje v raziskave in razvoj, ki so pomembne za inovacije, ter zagotavljanje in ohranjanje strateške neodvisnosti od tretjih trgov, predvsem pri strateških proizvodih, v zvezi s čimer so poudarile pomen dostopa do kritičnih surovin. Pri zelenem prehodu so izpostavile predvsem preobrazbo energetsko intenzivne industrije v nizkoogljično ter potrebo po ohranitvi teh sektorjev v Evropi. Pri digitalnem prehodu pa jih je večina opozorila na pomembnost vključevanja umetne inteligence, izmenjave podatkov na čezmejnih ravneh ter izboljševanje digitalnih veščin in kompetenc pri uporabnikih digitalnih tehnologij. Prav tako so opozorile na potrebo po čimprejšnjem dogovoru glede novega finančnega okvira in mehanizma za okrevanje in odpornost, ki predstavljata podlago za nadaljnje ukrepe. Pomembne projekte skupnega evropskega interesa (angleško Important Projects of Common European Interest - IPCEI) – predvsem vodikovega – in industrijska zavezništva podpira večina držav članic, v povezavi z njimi pa so opozorile predvsem na pomembnost spodbujanja vključevanja malih in srednje velikih podjetij vanje, na možnost predlaganja širitev zavezništev in IPCEI projektov s strani držav članic na druga (za EU pomembna strateška) področja (na primer farmacijo) ter tudi na povezave z nacionalnimi projekti. Opozorile so, da je na področju zagotavljanja pomoči malim in srednje velikim podjetjem potrebno storiti več.