Podaljšanje obdobja koncesije za javno svetovalno službo v čebelarstvu do 31. 12. 2021

Vlada je izdala odločbo, s katero se obdobje izvajanja koncesije za  javno svetovalno službo v čebelarstvu podaljša za eno leto, in sicer do 31. decembra 2021.

Koncesija za javno svetovalno službo v čebelarstvu je podeljena Čebelarski zvezi Slovenije. Koncesijska pogodba je bila podpisana 1. 4. 2015 in določa trajanje koncesijskega obdobja od 1. aprila 2015 do 31. decembra 2020.

Zaradi neprekinjenega izvajanja javne službe in ker postopek javnega razpisa še ni pravnomočno končan, se koncesija Čebelarski zvezi Slovenije v skladu z Uredbo o izvajanju javne svetovalne službe v čebelarstvu z odločbo podaljša za eno leto.  

Stališče Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za dokumentacijo o ulovu modroplavutega tuna in o razveljavitvi  Uredbe Sveta (EU) številka 640/2010

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za dokumentacijo o ulovu modroplavutega tuna (Thunnus thynnus) in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EU) številka 640/2010.

Akt je tehnične narave, z njim Unija prenese sprejeta priporočila Mednarodne konvencije za ohranitev atlantskega tuna (ICCAT), katere članica je, kar konkretno pomeni uvedbo programa Unije za dokumentacijo o ulovu modroplavutega tuna in obvezno uporabo sistema elektronskih dokumentov o ulovu modroplavutega tuna, da se opredeli poreklo vseh modroplavutih tunov.

Predlagani ukrepi so oblikovani v skladu s cilji in pravili skupne ribiške politike, da se zagotovi izkoriščanje živih bioloških virov, ki je gospodarsko, okoljsko in socialno trajnostno, ter v luči Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu, da se zagotovi ohranitev staležev rib v mednarodnih vodah.

Predlagani dokument slovenskega ribištva ne zadeva.

Stališče Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Mednarodnem svetu za sladkor glede pristopa Združenega kraljestva k Mednarodnemu sporazumu o sladkorju iz leta 1992

Vlada je sprejela Stališče do Predloga sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Mednarodnem svetu za sladkor glede pristopa Združenega kraljestva k Mednarodnemu sporazumu o sladkorju iz leta 1992.

S tem sklepom Svet EU pooblasti Komisijo, da zastopa stališče Unije v Mednarodnem svetu za sladkor in sicer glede pristopa Združenega kraljestva k Mednarodnemu sporazumu o sladkorju iz leta 1992.

V interesu Unije je, da Združeno kraljestvo postane članica Mednarodnega sveta za sladkor, saj je pomembna proizvajalka kmetijskih proizvodov, vključno s sladkorjem. Cilj Mednarodnega sporazuma o sladkorju je namreč zagotoviti okrepljeno mednarodno sodelovanje v zvezi s sladkorjem na svetovnih trgih, oblikovati forum za medvladna posvetovanja o sladkorju in načinih za izboljšanje svetovnega gospodarstva na tem trgu, poenostaviti trgovanje z zbiranjem in širjenjem informacij o svetovnem trgu sladkorja ter drugih sladil in spodbujati vse večje povpraševanje po sladkorju, zlasti za netradicionalne rabe.

Odlok o finančni pomoči pri reji prašičev v letu 2020

Vlada je izdala Odlok o finančni pomoči pri reji prašičev v letu 2020 ter ga objavi v Uradnem listu. Odlok je podlaga za izplačilo finančne pomoči upravičencem v sektorju prašičjega mesa za blažitev poslabšanja ekonomskih razmer v sektorju prašičjega mesa v letošnjem letu, z namenom ohranitve ekonomske sposobnosti slovenskih rejcev prašiče. Finančno nadomestilo se dodeli po pravilih de minimis za primarne kmetijske proizvajalce.

Sektor prašičjega mesa je zaradi epidemije covid-19 utrpel padec dohodka v drugi polovici letošnjega leta, kar je posledica negativnih sprememb na trgu (predvsem izostanka prodaje dražjih kosov prašičjega mesa oziroma mesa nasploh, zmanjšane kapacitete gostinskih obratov v poletnih mesecih, zaprtja javnih zavodov v jesenskih mesecih ter posledično zmanjšanja nakupa mesa). Izpad dohodka v sektorju se predvsem izkazuje z nižanjem neto dodane vrednosti (NDV) pri reji prašičev.

Cene so zaradi epidemije covid-19 pričele padati že maja letos. V obdobju od junija 2019 do maja 2020 so se sicer gibale na izjemno visokem nivoju zaradi pojava afriške prašičje kuge v azijskih državah, kar je pomenilo zelo povečan izvoz prašičjega mesa iz EU v te države ter posledično izjemen porast odkupnih cen na evropskem trgu in tudi v Sloveniji. To obdobje ni zajeto v analizi upada dohodka v obliki neto dodane vrednosti (NDV), ker bi izkrivljalo običajne in realne cenovne ter dohodkovne razmere na trgu prašičjega mesa.

Za pridobitev finančne pomoči po tem Odloku mora upravičenec izpolnjevati pogoje, da je vpisan v evidenco imetnikov rejnih živali v letošnjem letu, kjer so tudi njegovi podatki o staležu prašičev na dan 1. februar 2020 in kjer preračun števila živali na glave velike živine (GVŽ) izkazuje na ta dan najmanj tri GVŽ plemenskih prašičev, oziroma petnajst GVŽ prašičev pitancev. Na dan oddaje zahtevka mora biti njegovo kmetijsko gospodarstvo vpisano v register kmetijskih gospodarstev, upravičenec ne sme biti v stečaju, prisilni likvidaciji ali v osebnem stečaju ter ne sme imeti neporavnanih davčnih obveznosti oziroma drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini, ki presega 50 evrov. Tem pogojem po analizi ustreza 598 kmetijskih gospodarstev, ki imajo skupaj 22.798,34 upravičenih GVŽ prašičev pitancev in plemenskih prašičev.

Podpisane zahtevke vlagatelji vložijo na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) najkasneje do 25. novembra letos.