Vlada tako na pobudo ministra Počivalška predlaga spremembo ukrepa delnega kritja fiksnih stroškov z omilitvijo pogoja upada prihodkov iz 40 odstotkov na 30 odstotkov prihodkov od prodaje. Na ta način bomo lahko pomagali večjemu krogu podjetij, ki so prizadeta zaradi epidemije COVID.

Poleg tega smo predlagali spremembo ukrepa povračila nadomestila za čakanje na delo s povečanjem povračila na 100 odstotkov nadomestila plače za mala podjetja. Predvsem smo imeli pri tem v mislih podjetja, ki še niso pridobila največjega zneska pomoči 800.000 EUR skladno z Začasnim okvirom Evropske unije za državne pomoči, točka 3.1.

Poleg hitrega odziva vlade z dopolnitvami šestega paketa se pospešeno pripravlja sedmi protikoronski paket PKP7, ki bo temeljil na dveh izhodiščih. Ukrepi bodo na eni strani namenjeni pomoči gospodarstvu zaradi novo nastalih težav, ki so nastopile zaradi drugega lockdowna. Poleg tega pa bo opravljena analiza učinkov ekonomsko-socialnih ukrepov skozi celotno leto, na podlagi katere bodo pripravljeni korektivni ukrepi. Sedmi protikoronski paket bo posebej naslovil tiste sektorje, ki so utrpeli največji padec prometa skozi celotno leto, kot so denimo industrija srečanj in nekateri deli gostinstva in turizma. Gre za dejavnosti, ki niso imele težav samo v času obeh lockdownov, temveč jim je zaradi narave njihovega dela promet trpel skozi celotno leto.

Poleg pomoči gospodarstvu, ki je namenjena ohranjanju delovnih mest, bo sedmi protikoronski paket vseboval tudi ukrepe za ohranitev socialne stabilnosti. S temi ukrepi bo vlada pomagala socialno ranljivim skupinam, kot so denimo upokojenci z nižjimi pokojninami. Tudi v prvih paketih ukrepov ob spomladanskem valu epidemije se je izkazalo, kako pomembno je ohranjanje socialne stabilnosti.

Učinkovitost ekonomsko-socialnih ukrepov slovenske vlade sicer potrjujejo tudi mednarodne finančne institucije, ki so Sloveniji celo dvignile bonitetno oceno. Mednarodni finančni trgi ocenjujejo, da je Slovenija ustrezno ravnala ob letošnji krizi in je zato dobro pripravljena na gospodarsko okrevanje, ki bo sledilo po zajezitvi epidemije. Pri tem je ključno, da ima Slovenija stabilne javne finance in likviden bančni sistem.