Po doseženem zgodovinskem julijskem dogovoru voditeljev držav članic Evropske unije si lahko Slovenija v prihodnjih letih obeta 2,9 milijarde evrov za izvajanje evropske kohezijske politike in 1,6 milijarde evrov za izvajanje skupne kmetijske politike. Dodatno bo lahko koristila tudi do 5,7 milijarde evrov za okrevanje in odpornost, od tega 1,6 milijarde evrov nepovratnih in 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev.
 
Državna sekretarka je na dogodku poudarila, da je epidemija izostrila fokus koriščenja evropskih sredstev na okrevanje in odpornost. »Ključne bodo naložbe v zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in  ponovni polni zagon gospodarstva. Tako pri načrtovanju koriščenja sredstev evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 kot razpoložljivih sredstev iz evropskega svežnja za okrevanje in odpornost sledimo ključnim ciljem Evropske unije za digitalno in zeleno preobrazbo družbe in gospodarstva,« je povedala.

Evropska kohezijska politika v obdobju 2021–2027

Glede načrtovanja koriščenja kohezijskih sredstev je državna sekretarka dejala, da vlada pripravlja tri operativne programe. Prvi bo pokrival kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija, drugi kohezijsko regijo Zahodna Slovenija, tretji bo opredelil izvajanje sredstev iz Kohezijskega sklada. Državna sekretarka je povedala, da bodo tudi v obdobju 2021–2027 gospodarstvu na voljo razvojna sredstva v okviru različnih ukrepov, ki jih bodo izvajali Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Slovenski podjetniški sklad, Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije SPIRIT in SID - Slovenska izvozna in razvojna banka. Sredstva bodo namenjena malim in srednjim podjetjem za različne namene, pomembne pa bodo predvsem naložbe v digitalno preobrazbo in zelene projekte. »Zelo pomembno je, da se podjetja povezujete, ne le med seboj, ampak tudi z izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami,« je dodala.

Priprava nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost

Državna sekretarka, ki je tudi vodja operativne vladne skupine za usklajevanje in pospeševanje investiranja evropskih sredstev (#NGS2), je zbranim predstavila proces priprave nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, ki ga morajo pripraviti države članice, da bodo lahko koristile sredstva iz Sklada za okrevanje in odpornost. Kot je povedala, so v Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko skupaj z ministrstvi k pripravi načrta pristopili takoj po julijskem dogovoru voditeljev EU glede proračuna. Slovenija je ena izmed najbolj aktivnih držav pri pripravi dokumenta. »Konec avgusta smo tako na vladi predstavili ključna izhodišča za pripravo dokumenta, prvi osnutek načrta z reformami in strukturnimi ukrepi pa je vlada potrdila 8. oktobra 2020. Za nami so prvi poglobljeni pogovori z Evropsko komisijo. V preteklih tednih smo s procesom priprave dokumenta seznanili vse razvojne regije in njihove deležnike, v teh dneh pa imamo sestanke s socialnimi partnerji in ostalo zainteresirano javnostjo. Odzivi na vključene vsebine so pozitivni. Delo na dokumentu, ki bo eden od pomembnejših za izhod Slovenije iz krize po epidemiji COVIDA-19, se intenzivira. Ne glede na dogajanje na evropskem parketu vlada vlaga vse napore, da na ravni države dokument uskladimo še letos. Namreč, pomembno je, da smo pripravljeni in da z izvajanjem ukrepov začnemo takoj, ko bo mogoče,« je poudarila državna sekretarka.

Državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs je izpostavila pomembnost vzporednega načrtovanja vseh razpoložljivih evropskih sredstev. »Le tako bomo pripravili komplementarne ukrepe, ki bodo multiplicirali učinke za hitrejše okrevanje, odpornost in dolgoročni razvoj države,« je prepričana.

Predstavitev državne sekretarke mag. Monike Kirbiš Rojs: Priprave na koriščenje sredstev večletnega finančnega okvira 2021–2027 in instrumenta »Next generation EU«.