Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih se spreminjajo in dopolnjujejo vsebine s področja načrtovanja na kmetijskih zemljiščih, odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, prometa s kmetijskimi zemljišči, agrarnimi operacijami in inšpekcijske določbe.

Možnost financiranja nakupa kmetijskih zemljišč iz Gozdnega sklada

V primerih, ko je predmet nakupa zemljišče, katerega večji delež dejanske rabe predstavlja gozdno zemljišče (velja tudi za primere nakupa več zemljišč), se nakup v celoti financira iz sredstev Gozdnega sklada.

Sprememba namenske rabe po krčitvi gozda v kmetijske namene

Po krčitvi gozda na zemljišču, za katero je izdano dovoljenje za krčitev gozda v kmetijske namene do 0,5 ha, ta zemljišča postanejo ostala kmetijska zemljišča in se za ta zemljišča uporabljajo prostorsko izvedbeni pogoji za ostala kmetijska zemljišča, ki jih določa prostorski akt lokalne skupnosti. Za ta namen Zavod za gozdove Republike Slovenije izda ugotovitveno odločbo.

Objekti in posegi v prostor, ki jih je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih

• Spreminja se 3.č člen, s katerim se širi nabor objektov in posegov v prostor, ki so dopustni na kmetijskih zemljiščih (na primer rastlinjak prefabrikat, če je način pridelave neposredno vezan na kmetijsko zemljišče; rastlinjak prefabrikat, če način pridelave ni neposredno vezan na kmetijsko zemljišče, se lahko gradi na kmetijskih zemljiščih do bonitete 35; začasni objekti in posegi za izvajanje zimskih športnih aktivnosti (na primer objekt na smučišču, ki se uporablja za obratovanje smučišča, prostor za nadzor delovanja smučišč ter priročno skladišče za vzdrževanje žičniških naprav in za reševanje, razsvetljava smučišča, naprave za zasneževanje smučišča); pomol; spominska obeležja in verski objekti; označevalne table, razen za oglaševanje (na primer učne poti, smerokazi, označevalne table na gradbiščih, obrazložitvene table projektov), prostor za skladiščenje kmetijskih pridelkov, površine do vključno 150 m2, in prostor za skladiščenje rastlinskih odpadkov iz kmetijske pridelave, površine do vključno 150 m2). Sprememba je potrebna tudi zaradi uskladitve z novo gradbeno zakonodajo (Uredba o razvrščanju objektov).
• Črta se 3.č člen, ki določa pogoje za investitorja, če gradi nezahtevne kmetijske objekte na kmetijskih zemljiščih. V praksi se je izkazalo, da je nesmiselno to urejati na nivoju celotne države. To se sedaj prepušča lokalnim skupnostim da to uredijo v občinskih prostorskih aktih.

Nadomeščanje kmetijskih zemljišč

Uvaja se instrument nadomeščanja kmetijskih zemljišč, če lokalna skupnost načrtuje spremembo namenske rabe kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča (vračanje nepozidanih stavbnih zemljišč v kmetijsko namensko rabo ali vzpostavitev novih nadomestnih kmetijskih zemljišč). Pri prostorskih ureditev državnega pomena pa se uvaja obveza vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč.

Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča

Predlaga se dvig višine odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča za 100 odstotkov glede na dosedanjo ureditev, poleg tega se razširi obveznost plačila odškodnine tudi za kmetijska zemljišča, ki imajo boniteto od 35 do 50 točk. Po trenutno veljavni ureditvi se odškodnina odmerja le za kmetijska zemljišča bonitete višje od 50.

Prepoved postavitve reklamnih panojev

Prepovedana je postavitev reklamnih panojev ter izvajanje drugih oblik oglaševalske dejavnosti.

Dopustnost sajenja sadik na kmetijskih zemljiščih

4.a člen se dopolnjuje na način, da se na zemljiščih, ki so po namenski in dejanski rabi kmetijska, dopušča nasade sadik, ki so namenjeni pridelavi sadja in oljk ter pogozdovanju.

Začasno upravljanje Sklada s kmetijskimi zemljišči

Razširja se možnost dajanja kmetijskih zemljišč v začasno upravljanje Sklada tudi v primerih, ko lastnik, ki je neznanega prebivališča ali nima zakonitega zastopnika, zemljišča ne obdeluje kot dober gospodar ali ne uporablja zemljišču in kraju primerne metode kmetovanja za preprečevanje zbitosti tal, erozije in onesnaženja ter za zagotavljanje trajne rodovitnosti zemljišč.

Kmetijski inšpekciji se daje možnost, da določi rok, v katerem mora lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča izvesti naložene ukrepe (rok ne sme biti daljši od enega leta).

Promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami

• odobritev pravnega posla ni potrebna, če gre za kmetijsko zemljišče ali gozd, površine manj kot 200 m2,
• črtanje omejitev pri prometu z zaščitenimi kmetijami: predlaga se črtanje 18. člena, ki določa omejitve pri prometu z zaščitenimi kmetijami (med živimi),
• vrstni red predkupnih upravičencev: v primeru prodaje kmetijskih zemljišč preko oglasne deske se predlaga sprememba vrstnega reda predkupnih upravičencev,
• ureditev prodaje zemljišč, ki imajo mešano rabo (kmetijska in gozdna raba):
• če je predmet prodaje ena zemljiška parcela, na kateri je več kmetijske namenske rabe kot gozdne, se pri uveljavljanju predkupne pravice pri nakupu uporablja ta zakon, drugače pa Zakon o gozdovih,
• če se kot celota prodaja več kmetijskih in gozdnih zemljišč skupaj, na katerih delež kmetijskih zemljišč predstavlja vsaj 20 odstotkov, se pri uveljavljanju predkupne pravice pri nakupu uporablja ta zakon, drugače pa Zakon o gozdovih.
• pogoji za kmetijsko organizacijo oziroma samostojnega podjetnika posameznika:
• za samostojnega podjetnika posameznika se šteje fizična oseba, ki je priglašena oziroma registrirana za kmetijsko dejavnost po predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti in ustvari več kot 50 odstotkov prihodkov iz kmetijske dejavnosti, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in s prihodki iz naslova državnih pomoči, kar je razvidno iz potrjene zadnje bilance stanja in bilance uspeha,
• za kmetijsko organizacijo se šteje gospodarsko družbo, kmetijsko zadrugo ali drugo pravno osebo, ki je registrirana za kmetijsko dejavnost po predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti in ustvari več kot 50 odstotkov prihodkov iz kmetijske dejavnosti, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in s prihodki iz naslova državnih pomoči, kar je razvidno iz zadnjega revidiranega izkaza prihodkov in odhodkov oziroma izkaza poslovnega izida,
• za kmetijsko dejavnost po tem zakonu se šteje tudi prva stopnja predelave primarnih kmetijskih pridelkov lastne pridelave.
• evidenca o sklenjenih pravnih poslih: uredi se vodenje evidence o pravnih poslih na UE (podatki o kupcih, površine kmetijskih in gozdnih zemljišč, ali je bila uveljavljena predkupna pravica).

Uskladitev določb zakupa kmetijskih zemljišč

Ker se v zakonu črta določba o statusu kmeta, je treba definicijo kmeta pri zakupu kmetijskih zemljišč na novo določiti. Predlaga se, da se za potrebe zakupa kmeta definira kot nosilca kmetijskega gospodarstva, ki ima v upravljanju najmanj 5 ha in največ 100 ha primerljivih kmetijskih zemljišč. Ob enakih pogojih dveh ali več prednostnih upravičencev pravico do zakupa določi zakupodajalec (enako kot pri nakupu kmetijskih zemljišč).

Agrarne operacije

• poenostavitev vročanja upravnih pisanj ter črtanje upravnih overitev soglasij: predlagana je poenostavitev vročanja upravnih pisanj (odločbe in sklepi ter drugi dokumenti organa prve stopnje) na način, da se vročajo z navadno vročitvijo.
• za uvedbo posamezne zemljiške operacije ni več potrebna upravna overitev soglasja k uvedbi.
• oprostitev plačila davka na promet z nepremičninami: predlaga se, da je ne glede na zakon, ki ureja promet z nepremičninami, promet z zemljišči zaradi izvedbe agrarnih operacij prost plačila davka na promet z nepremičninami.

a) medsebojna menjava zemljišč: zaradi težav pri razumevanju določb o medsebojni menjavi kmetijskih in gozdnih zemljišč se predlaga jasnejša opredelitev pogojev glede medsebojne menjave zemljišč, še zlasti kadar gre za menjavo gozdnega zemljišča za kmetijsko zemljišče in obratno.

b) delitev solastnine v komasacijskih postopkih:

• v komasacijskem postopku se lahko solastnina na posameznem zemljišču oziroma več zemljiščih, vloženih v komasacijski sklad, deli z namenom boljše rabe posameznega zemljišča na način, da dosedanji solastnik zemljišča, na podlagi njegove izkazane volje, pridobi iz komasacijskega sklada zemljišče v izključno last,
• če je v komasacijskem postopku udeležena tudi Republika Slovenija, mora Sklad odkupiti solastniške deleže od posameznega solastnika, ki to želi, če je nakupna cena solastniškega deleža zemljišča sorazmerna glede na tržno primerljive cene

c) ustavitev komasacijskih postopkov: Če v komasacijskem postopku odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada še ni bila izdana, se komasacijski postopek lahko ustavi, če se z ustavitvijo strinjajo lastniki zemljišč, ki imajo v lasti več kot dve tretjini površin zemljišč na komasacijskem območju.

č) agromelioracije:

• izkoriščanje mineralnih surovin ni agromelioracija,
• predlaga se, da se lahko rok za izvedbo agromelioracijskih del podaljša, če lastnik kmetijskih zemljišč iz utemeljenih razlogov pred potekom datuma zaključka agromelioracijskih del ne more zaključiti z izvedbo agromelioracijskih del. Rok se podaljša le v primerih, ko kmetijska inšpekcija ugotovi, da so se dosedanja agromelioracijska dela izvajala v skladu z odločbo.

d) osuševanje: poenostavi in dopolni se spreminjanje območja osuševalnega sistema.

e) namakanje kmetijskih zemljišč:

• predvidena je poenostavitev ureditve glede določitve oboda namakalnega sistema, saj obstoječi način določanja oboda (neprekinjeno sklenjen obod) v praksi povzroča težave,
• črta se določilo, da se pogodbe o namakanju vpisujejo v zemljiško knjigo,
• na novo se uvaja izgradnja državnih namakalnih sistemov. Investitor je Sklad. Po petih letih Sklad lahko prenese lastninsko pravico, upravljanje in vzdrževanje na lokalno skupnost.

f) razdružitev solastnine na kmetijskih zemljiščih: na novo se uvaja zemljiška operacija razdružitev solastnine na kmetijskih zemljiščih, pri katerih je solastnik Republika Slovenija, in na katerih se je vzpostavila solastnina po zaključenih denacionalizacijskih postopkih. S to operacijo se lahko solastnina na posameznem zemljišču oziroma več zemljiščih deli z namenom boljše rabe posameznega zemljišča na način, da dosedanji solastnik zemljišča, na podlagi njegove izkazane volje, pridobi zemljišče v izključno last.

Inšpekcijske določbe

Doda se določilo, da v primeru že začetih zahtevnih agromelioracijskih del ali gradnje namakalnega sistema, kmetijski inšpektor denarno kaznuje investitorja ter ga napoti na pridobitev odločbe o uvedbi zemljiške operacije. S tem bo omogočeno, da bo ministrstvo lahko izdalo odločbo o uvedbi zemljiške operacije tudi v primerih, ko se je z deli že začelo.

Za prekrške lahko kmetijska inšpekcija v hitrem postopku izreče globo tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe. Kmetijska inšpekcija s to določbo dobi možnost, da za najhujše kršitve in ponavljavce kršitev določijo višjo globo od najnižje predpisane.

Uvaja se možnost, da se v izvršbah po drugih osebah zavarujejo terjatve Republike Slovenije, na način, da se terjatve na podlagi inšpekcijskih odločb kot zastavna pravica vpiše v zemljiško knjigo.

Prehodne določbe

Status zaščitene kmetije se v pravnih poslih med živimi odpravlja, sodišče bo preverjalo status zaščitene kmetije le še v postopku dedovanja, torej v zapuščinskem postopku. Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG) se ohranja v delu, ki se nanaša na dedovanje z namenom preprečitve drobitve kmetije v postopkih dedovanja. Predlaga pa se črtanje omejitev, ki veljajo za promet z zaščiteno kmetijo (črtanje 18. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, saj to v praksi ni prineslo želenih učinkov oziroma so bili ti celo negativni. Upravne enote po uradni dolžnosti ne bi več določale zaščitene kmetije.

Ker se v tem zakonu ukinja status kmeta je potrebno v Zakonu o davku na dediščine in darila uskladiti določbo o oprostitvi plačila davka na dediščino in darila v primerih, ko gre za dedovanje ali pridobitve kmetijskih zemljišč v dar.

Cilj javne obravnave predlaganih sprememb zakona je javnosti omogočiti seznanitev s spremembami Zakona o kmetijskih zemljiščih, pred njegovim sprejetjem.

Vso zainteresirano javnost vljudno vabimo k podajanju pisnih pripomb oziroma sodelovanju v javni obravnavi, ki bo trajala vključno do 23. decembra 2020. Besedilo predloga sprememb in dopolnitev Zakona o kmetijskih zemljiščih pa je dostopno na spletni strani e-demokracije.