Evropska komisija se je na sestanku osredotočila predvsem na pomanjkljivosti obstoječega schengenskega sistema in na iskanje skupnih rešitev, kako te vrzeli čimprej odpraviti. Sodelujoči so v tej strateški razpravi izrazili želje in pričakovanja, kako naj bi se schengenski sistem razvijal v prihodnje, da bo robustnejši in odziven na morebitne nove krizne situacije, grožnje in pritiske.

»Shengen je ena izmed večjih pridobitev EU, zato me veseli, da se danes lahko odprto pogovorimo o trenutno najbolj problematičnih vprašanjih v povezavi s schengnom in izrazimo svoja pričakovanja za postopno reformo obstoječega sistema,« je najprej dejal minister Aleš Hojs. Reforma bi morala temeljiti na ohranjanju integritete sistema in njegovi nadgradnji, da bo robustnejši in s tem odziven na morebitne nove krizne situacije in pritiske.

Za ustrezno delovanje schengenskega sistema je ključen učinkovit nadzor zunanje meje EU kot del celovite in učinkovite migracijske politike. »Zato se z velikimi pričakovanji, pa tudi z nekaj previdnosti, oziramo k novemu paktu o migracijah in azilu. Ker pakt jutri še ne bo zaživel,  nekatere operativne rešitve nujno potrebujemo že danes. Naša prioriteta mora biti čimprej zagotoviti boljše sodelovanje s tretjimi državami in državami izvora ter predvsem omogočiti učinkovito vračanje vseh oseb, ki niso upravičene do bivanja v EU,« je poudaril minister.

Pri tem ima pomembno vlogo Frontex. Okrepiti moramo njegove kapacitete za vračanje in se osredotočiti na polno vzpostavitev stalnih enot za pomoč pri nadzoru zunanjih meja. »Frontex bo moral svoje enote napotiti na najbolj obremenjene dele zunanje meje, tudi v regijo Zahodnega Balkana. Pričakujemo, da bodo države članice v skladu z veljavno zakonodajo prostovoljno soglašale z napotitvijo teh enot na svoje zunanje meje. Če pa bodo kljub kritičnim razmeram temu nasprotovale, bomo vztrajali pri spremembi pravne podlage, da sprejem enot postane obvezen,« je bil jasen minister.

Hojs je v razpravi poudaril tudi, da je nujno zagotavljati prosto prehajanje meja in se pri tem navezal na problematiko podaljševanja kontrol na notranjih mejah EU. »Preden države uvedejo mejne kontrole na notranjih mejah, naj uporabijo vse alternativne ukrepe, kot so skupne policijske patrulje, čezmejna izmenjava informacij in drugi izravnalni ukrepi,« je še dejal.  

Ob koncu se je dotaknil učinkovitosti schengenskega evalvacijskega mehanizma. »Menimo, da bi morale države članice odgovorneje pristopiti k izvajanju ukrepov, ki izhajajo iz tega mehanizma, in jih tudi dejansko uresničiti. Razmisliti pa je treba tudi o tem, da bo treba priporočila, ki so izključno strokovna, obvezno izvajati.«