Delež žensk na najvišjih položajih se je povečal iz 16 % leta 2009 na 40 % leta 2020. Ta rast je delno sovpadala z rastjo celotnega deleža žensk v diplomaciji, ki se je v istem obdobju povzpel iz 51 % na 58 %. Študija prav tako ugotavlja, da ženske v sorazmerno manjši meri kandidirajo na mesta na slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništvih kot moški, a so pri teh kandidaturah sorazmerno uspešnejše. Posebej nizek je delež kandidatur žensk na veleposlaniška mesta.

Ostajajo tudi nekateri dodatni izzivi:

1. občutek diskriminacije na podlagi spola je pri ženskah bolj prisoten kot pri moških (39 % v primerjavi s 15 % v vzorcu v raziskavi);
2. razumevanje pomena enakosti spolov ostaja različno;
3. družinske in skrbstvene obveznosti pa predstavljajo večje breme za ženske, posebej med službovanjem v tujini.

Raziskava je dodatno pozornost namenila spolnemu nadlegovanju v diplomaciji: na podlagi anketnega vprašalnika je ugotovila, da je 23 % žensk v zadnjih 10 letih izkusilo spolno nadlegovanje na delovnem mestu, zaupanje v sistem prijav kršitev pa je nizko.

Študija je bila izvedena deset let po prvi tovrstni raziskavi v slovenskem zunanjem ministrstvu, zasnovana pa je bila kot vzajemni pregled stanja s strani obeh sodelujočih držav. Na slovenski in islandski strani sta študijo vodili za ta namen ustanovljeni projektni skupini. Proces priprave študije je potekal prek bilateralnih dialogov, analize spolne vrzeli na visokih položajih v zadnjih desetih letih, anketnega vprašalnika za vse zaposlene, omejenega števila strukturiranih intervjujev ter analize instrumentov družinske politike. Analiziranih je bilo pet vrzeli, na katerih se kažejo neenakosti med spoloma: moč, organizacijska kultura, ozaveščenost, ravnotežje med delom in družino ter spolno nadlegovanje.

Projektni skupini sta ob zaključku projekta pripravili tudi skupna priporočila na sedmih področjih: zaveze, ničelna toleranca glede spolnega nadlegovanja, poudarek na družini prijaznih ukrepih, ozaveščanje, integracija načela enakosti spolov v delovanje ministrstev, pregledni in na merilih temelječi kadrovski postopki ter mednarodno sodelovanje.

Projekt je financiran iz Bilateralnega sklada Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora.

Celotno besedilo študije in povzetek sta dostopna v angleškem jeziku.