Minister mag. Šircelj na neformalnem srečanju finančnih ministrov Evropske unije in Evroskupine
Ministri so ocenili tudi napredek pri krepitvi bančne unije na podlagi ugotovitev poročila predsedstva. Delo na tem področju bo nadaljevala Portugalska, ki z januarjem prevzema predsedovanje Svetu EU. Nadalje so ministri podprli osnutke sklepov o Akcijskem načrtu za nadaljevanje oblikovanja Unije kapitalskih trgov. Razvoj kapitalskih trgov EU in zagotavljanje dostopa do tržnega financiranja bosta ključnega pomena pri okrevanju gospodarstva po pandemiji. Sklepi bodo sprejeti v pisnem postopku.
Evropska komisija je predstavila jesensko napoved. Okrevanje bo trajalo dlje, kot je bilo pričakovano. Sheme pomoči, ki so na voljo državam, podjetjem in ljudem, bodo blažile posledice krize. Čimprej je treba tudi zagotoviti vzpostavitev in uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost.
Evropsko računsko sodišče je predstavilo letno poročilo o izvrševanju proračuna EU za leto 2019.
V ponedeljek, 30. novembra, se je minister mag. Šircelj udeležil videokonferenčnega zasedanja Evroskupine. Ministri so dosegli soglasje o spremembi pogodbe Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS), ki bo okrepil odpornost in zmogljivosti instrumentov EMS. Sprememba pogodbe vključuje tudi zgodnjo uvedbo skupnega varovala Enotnega sklada za reševanje v obliki posojilne linije EMS. Sredstva za reševanje bodo na voljo v obliki likvidnostnega posojila, ki ga bo EMS lahko odobril Enotnemu odboru za reševanje. Skupno varovalo bo zagotovilo varnostno mrežo za reševanje bank v bančni uniji, kar bo pomagalo ščititi finančno stabilnost in posledično okrepilo odpornost in zmožnosti kriznega reševanja v evroobmočju.
Člani Evroskupine so na zasedanju obravnavali poročilo o nadzoru evroobmočja, skladno s IV. členom statuta Mednarodnega denarnega sklada. Na zasedanju so se ministri seznanili tudi z ugotovitvami poročil o po-programskem nadzoru na Cipru, Portugalskem, Irskem in v Španiji. Ministri so se strinjali, da je do napredka prišlo tudi v Grčiji in da Grčija izpolnjuje dane zaveze in s tem pogoje za izplačilo četrte tranše dobičkov, ki so jih ustvarile nacionalne centralne banke z nakupom grških obveznic.