Skoči do osrednje vsebine

Odločitve vlade s sej vladnih odborov

Vlada je na današnji seji odbora za državno ureditev in javne zadeve in odbora za gospodarstvo v veljavni Načrt razvojnih programov uvrstila štiri nove projekte.

Na današnji seji vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov uvrstila pilotni projekt priznanje Digitalna šola. Z njim bo Republika Slovenija, skupaj s še tremi evropskimi državami, prispevala k uresničevanju nadaljnjega razvoj evropskih in nacionalnih politik in evropskega sodelovanja na področju digitalnega izobraževanja v Sloveniji.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport skupaj z drugimi partnerji, poleg Slovenije še Irska, Litva in Srbija, izvaja projekt A-SELFIE. Projekt se financira iz sredstev programa Erasmus +. Koordinator projekta je Digital Schools Company iz Irske. Namen projekta je povezati razvojne dejavnosti na področju samoevalvacije digitalizacije šole z uporabo evropskega orodja SELFIE s programom Priznanje Digitalna šola, ki poteka samo v nekaj državah, ter razširiti te dejavnosti na druge EU države.
Cilj projekta je razviti model »SELFIE priznanje Digitalna šola«, ki zagotavlja načrt za samoevalvacijo šole in izboljšanje uporabe digitalnih tehnologij. Tako predvideva razvoj spletne platforme, kjer bodo šole lahko uporabljale orodje SELFIE in vrsto povezanih virov za pregled in izboljšanje uporabe digitalnih tehnologij. Platforma bo šolam zagotovila dostop do dobrih praks in drugih virov na tem področju. Projekt bo vseboval tudi pilotni preizkus prenovljenega modela s šolami v štirih evropskih državah in zajem podatkov o tem, kako model deluje in katere nadaljnje izboljšave je mogoče vključiti v prihodnosti. Cilj projekta je tudi razširjanje rezultatov projekta po državah članicah EU.
Skupna načrtovana vrednost projekta znaša 606.528 evrov, za Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 57.871 evrov, od katerih jih 75 odstotkov zagotovi Evropska komisija, preostanek pa bo zagotovilo ministrstvo v obliki plač iz nacionalnega proračuna.

Na odboru za gospodarstvo je vlada v veljavni načrt razvojnih programov 2020–2023 uvrstila tri nove projekte ohranjanja narave, v skupni vrednosti več kot 110.000 evrov. Gre za projekte Živeti z bobrom, mokrišči in podnebnimi spremembami - LIFE Bober, Naravi prijazne prakse trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v luči podnebnih sprememb - LIFE Systemic« in Usklajene akcije za izboljšanje sobivanja človeka in volka v Alpah - LIFE Wolfalps EU. Sredstva za sofinanciranje dejavnosti projektov bodo v letu 2021 zagotovljena v vrednosti 37.467,90 evrov v okviru projekta LIFE Bober, za LIFE Systemic v vrednosti 21.051,40 evrov in za LIFE Wolfalps EU v vrednosti 55.622,60 evrov.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) bo sofinanciralo tri projekte, ki so bili izbrani na razpisu Evropske komisije, in sicer v okviru programa LIFE. LIFE je največji evropski finančni mehanizem, namenjen izključno ukrepom na področju varstva okolja, ohranjanja narave ter blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam. Gre za finančno zahteven program, projekti morajo biti obsežni in izvajati evropsko zakonodajo na področju okolja. Ker gre za doprinos k izvajanju tudi slovenske zakonodaje, programov in strategij, MOP sofinancira projekte, ki jih za sofinanciranje izbere Evropska komisija.
Evropski bober je uvrščen na Direktivo o habitatih, zato je Slovenija zanj dolžna ohranjati ugodno ohranitveno stanje. Namen projekta LIFE Bober je, ob vračanju evropskega bobra v Slovenijo in Hrvaško po dveh stoletjih in pol, prebivalce ozavestiti o pomenu bobra. Projekt pokriva obstoječe in potencialno območje razširjenosti vrste v obeh državah. Partnerji projekta bodo skozi projektne dejavnosti med drugim dvigovali ozaveščenost o vlogi bobra v ekosistemih celinskih voda, predstavili metode upravljanja z bobrom, pripravili smernice za nadaljnje upravljanje z vodami in kmetijsko politiko ter določili utemeljene argumente za spremembo obstoječih odškodninskih shem.
Glavni cilji projekta LIFE Systemic so ugotoviti vplive različnih sistemov gojenja gozdov na prostorsko razporeditev genetske pestrosti gozda in s tem ugotoviti, kateri gozdnogojitveni pristopi so primerni za dolgoročno ohranjanje genetske pestrosti gozdov. V Sloveniji so kot demonstracijske ploskve izbrane večinoma lokacije, ki sovpadajo z območji Natura 2000.
Projekt LIFE Wolfalps EU bo pomembno prispeval k novim spoznanjem na področju varstva biotske raznovrstnosti, hkrati pa bo imel z izvedenimi ukrepi na terenu tudi velik ekonomski vpliv na lokalni ravni. Glavni cilj projekta je zmanjšanje napadov volka na domače živali, zato bodo vzpostavljeni enotni intervencijski ukrepi na gorskih pašnikih, omogočen bo razvoj in spodbujanje ekoturizma, kar bo lahko vplivalo na pozitiven odnos do prisotnosti volka v regiji. Pripravljena bo enotna strategija za upravljanje z vrsto in nabor dobrih praks, ki bodo uskladile dejavnosti ljudi na območju. Čezmejna populacija volka, ki jo obravnava projekt, sega skozi območja vključenih držav Francije, Italije, Švice, Avstrije in Slovenije na območju Alp do Apeninov in do dinarskih koridorjev.